Tisti, ki že nekaj časa spremljate moj blog veste, da sem v letu 2006, 4 mesece svojega zmedenega življenja, preživela v Los Angelesu. V tem času bi bil že greh, če mi poti ne bi prekrižal kdo, ki bi ga lahko označila za slavnega. Slednjih je bilo kar nekaj, a kaj ko se je vsem mudilo, Shia pa takrat po svetu še ni hodila z luškano majhno rdečo Practico. Tako so prišli, pozdravili in odšli. A ne vsi :-) Ker vemo, da je Shia rojena pod srečno zvezdo, jo je ta pripeljala tudi do Tiffany, ki se je tisti, ki ste odraščali v 80-ih verjetno spomnite bolje kot "mladiči", ki so zrasli ob Britney Spears in Bepop. Anyway, odločila sem se, da na stene svoje sobe nalepim intervju, ki je nastal med enim izmed srečanj s pop ikono, kateri je nekoč celotna Amerika ležala pod nogami. I was amazed by her. Tako naravna, prijazna in simpatična je ... Sčasoma sva postali vsaj znanki če že ne prijateljici, skupaj smo kupovali čevlje, jedli bean burritose in žurali po njenih nastopih. Those were the days ... Kakorkoli že, uživajte v intervjuju, je že res da je malce dolg, a ... potrpite :-)
Ko sta bili zdajšnji pop princeski Britney Spears in Christina Aguilera še krepko v
plenicah, je ameriški svet glasbe dodobra pretresla simpatična petnajstletnica, ki je prepevala, ne boste verjeli … po veleblagovnicah!
Tifanny Renee, katere kariera se je začela kot spretna marketinška poteza, razpasla pa se je kot virus po celotnih Združenih državah, je čez noč postala najmlajša pop ikona, ki je s prvega mesta lestvic s svojim prvencem
»I think we are alone now« izpodrinila celo samega kralja popa Michaela Jacksona. Od takrat je preteklo 20 let in danes Tiffany ni več najstnica, še vedno pa je karizmatična in hkrati preprosta ter izredna glasbenica. S svojim talentom je zorala pot veliko mlajšim izvajalkam, danes pa na svojo slavo gleda z večjim spoštovanjem kot kdajkoli prej. Predstavljam vam Tiffany, pop ikono 80-ih, seksi Playboyevo zajčico, odštekano mamo, ljubiteljico svetlečih čevljev in še kaj …
Pri 16 letih, ste za sabo že imeli več kot 14 milijonov prodanih plošč, ko se danes ozrete nazaj, se vam kdaj vse skupaj zdi malce sur-realno? Kot sanje?
Seveda! Ker so to tudi bile. Sanje, a uresničene. (Smeh.) Imela sem izredno srečo in tega se danes pri 37-ih zavedam in svoj uspeh cenim veliko bolj, kot sem ga takrat. Nima veliko ljudi priložnosti v življenju početi tisto v čemer uživajo in od tega živeti. Meni je bilo to omogočeno že pri petnajstih in mi je, priznam popolnoma spremenilo pogled na življenje.
Večina vaših sovrstnikov je denar takrat služilo s priložnostnimi službami, vi ste potovali od ene veleblagovnice do druge, prepevali pred tisoč-glavimi množicami in služili več kot marsikateri odrasel. Ste se ob vsem tem »pompu« zabavali, ste se ga zavedali?
Moram reči, da sem na svojo priljubljenost gledala s povsem drugega zornega kota, kot večina. Nisem se obremenjevala s slavo, prepustila sem se toku, uživala v vsaki izkušnji, vsakem mestu ki sem ga obiskala, ljudeh ki sem jih spoznala. Nedvomno je bilo zabavno, kljub temu da včasih tudi naporno.
Ste vedno sanjali o tem, da boste pevka? Ste vi izbrali glasbo, ali je glasba vas?
Vedno sem si želela biti na odru. Že kot dveletni otrok sem večino dneva preplesala, starši me nikakor niso mogli umiriti, vedno sem bila v gibanju. Če sem le našla priložnost, sem se skrila v babičino omaro in pomerjala njene čevlje ter obleke. Moja babica je imela izrazit mediteranski temperament in oboževala sem njen stil. Verjetno iz teh časov izvira tudi moja obsedenost s čevlji. Hvala babica. ( Smeh.)
Prihajate iz glasbene družine?
Niti ne. Po očetovi strani imam Libanonske korenine in moj stric je zelo dobro in kar naprej igral klasično kitaro, oče večkrat zraven prepeval, mama pa kar naprej nekaj risala in slikala, tako da smisel za umetnost nedvomno teče po mojih žilah. A profesionalen glasbenik ni bil nihče.
Se vam zdi, da ste zaradi uspeha v mladosti nekako bili prisiljeni hitro odrasti?
Vsekakor. Kar naenkrat sem se iz otroške sobe znašla v svetu odraslih.
Ste vlogo idola toliko mladih ljudi sprejeli z razširjenimi rokami ali z odporom?
Biti idol in vplivati na mladino, je privilegij. A tudi odgovornost. Sem le človek in ko me je »zadela« slava, sem navsezadnje še sama odraščala in razumljivo je, da sem delala napake, v katere pa je na žalost takrat imela vpogled tudi javnost in ne redko se je zgodilo, da so bili mediji do mene kritični zgolj zaradi stvari, ki jih počne vsak najstnik. Moram pa reči, da sem se dobro zavedala da moram vzdrževati »image«- podobo, ki jo je prodajala moja založba, saj mi je glasba preveč pomenila, da bi zaradi zabav vse delo vrgla v koš.
Kateri dogodek, ki se je zgodil v letih vrhunca vaše slave, bi izpostavili kot najbolj zabavnega?
Ko sem prvič zaslužila večjo vsoto denarja, sem se s prijateljicami odpravila v nakupovalno središče, da bi si kupila nekaj oblačil pa so na nas zaradi mladosti v butikih gledali zviška. Večini starejših prodajalk, se sanjalo ni, da sem tista Tiffany, ki zabava množice po celotni ZDA in dokler nisem »na plano« potegnila platinaste kreditne kartice, me niso niti postregle. Že takrat sem ugotovila, da ljudje prehitro ocenjujejo drug drugega zgolj po videzu.
Katera je bila najbolj dragocena lekcija, ki ste se je naučili v vseh teh letih v glasbenem poslu?
Ne ocenjuj in sodi drugih ljudi in njihovih dejanj, saj v večini primerov nimaš celotnega vpogleda v njihovo življenje zato ne moreš vedeti kaj je vzrok za njihove odločitve.
Težko zaupate ljudem?
Da in ne. V mojem poslu, je precej neumno če zaupaš vsakemu. (Smeh) Zaupam ljudem ki jih imam okoli sebe, večino izmed njih poznam še iz mladosti.
Ste v vašem življenju sprejeli kakšno odločitev, ki jo obžalujete?
(Smeh.) Preveč vloženega časa v napačna razmerja, »pohvalim« se lahko tudi s kar nekaj zgrešenimi modnimi kombinacijami, ki sem jih zagrešila v 80-ih in še bi lahko naštevali. V resnici nisem človek, ki se ukvarja s preteklostjo. Trudim se biti čim boljša oseba zdaj, v tem trenutku.
Po letih slave in medijske pozornost, ste se v nekem trenutku umaknili izpod žarometov in se posvetili povsem drugim stvarem; družini. Je bil prehod težak?
Rojstvo Elijaha pred 14-leti mi je popolnoma spremenilo življenje. Kar naenkrat nisem več bila pop zvezdnica, temveč mama nemočnega bitjeca, ki je bilo odvisno od mene. Nekaj let sem uživala predvsem v vlogi žene in mame, a kmalu me je oder zopet premamil.
Ste mu za uspavanke peli vaše uspešnice?
(Smeh.) Ne. Za ta namen sem si izmišljevala kratke, malce prismuknjene pesmice, ki pa jih je on oboževal.
Kako je Elijah doživljal vašo slavo? Ga je zmedla pozornost, ki so vam jo namenjali mediji?
Nikoli nisem živela pretirano zvezdniškega življenja in vedno sem se trudila, da bi družino obvarovala pred radovednimi očmi medijev. Elijah me nikoli ni dojemal drugače kot mamo, ki kar naprej nerga naj pospravi sobo. ( Smeh.) Zdi se mi, da imamo vsi, jaz, Elijah in moj soprog Ben, do »slave« izjemno zdrav odnos.
Se je bilo težko po vseh teh letih odsotnosti, zopet vrniti na glasbeno sceno? Glasbeni posel, se z leti močno spreminja. To sem močno občutila tudi sama. Zadnja leta se vse vrti predvsem okoli »izgleda« in vse manj okoli glasbe. Ljudje so se me spomnili kot simpatične 15-letnice, ki je na odru izvajala smešne plesne korake, jaz pa sem vmes odrasla in pri prestopu med ženske izvajalke mi je močno pomagalo povabilo na slikanje za Playboy, kjer so ljudje lahko videli, da nisem več Tiffany, ki so jo poznali pred leti. Sprememba je bila tako več kot očitna. (Smeh.)
Kaj bi označili kot največji mejnik v vašem življenju?
Verjetno ločitev od prvega moža, s katerim sem preživela 12 let. Le ta me je dodobra pretresla, saj sem morala na novo odkriti kdo sem in kaj si v življenju resnično želim. V tem času sem šla velikokrat z glavo skozi zid, a je bilo vredno saj je, kot posledica bolečih izkušenj, nastalo veliko dobre glasbe. ( Smeh.)
Lažje pišete glasbo ko ste srečni, ali ko ste žalostni?
Oboje. Album Color of silence, s katerim sem se vrnila na glasbene lestvice leta 2001, govori o temnejšem obdobju mojega življenja, zato je temu podobno razmišljujoča tudi glasba. Zadnji plesni album Dust off and dance, pa je pozitiven, »žurerski« saj sem takrat spoznala Bena (op. zdajšnji mož) in življenje se mi je začelo obračati na bolje.
Kaj vam glasba, poleg očitne uspešne metode za premagovanje osebnih stisk, še pomeni?
(Smeh.) Hja. Neke vrste terapijo definitivno. Glasba je moj pulz. Neprestano jo poslušam, nikoli se je ne naveličam, k njej se kar naprej zatekam.
Si lahko predstavljate življenje brez odra?
Da in ne. Nedvomno sem borec in preživela bi tudi, če ne bi mogla več nastopati, a si tega trenutno ne predstavljam. Sicer imam veliko interesov in v času »glasbenega mirovanja« sem celo delala kot prodajalka pohištva v prijateljevem salonu, a vedno se vračam nazaj k glasbi.
Se kdaj naveličate peti svoje stare pesmi?
Ne, nikoli.
Veliko ste nastopali po Evropi, predvsem Angliji. Kakšen vtis je na vas naredilo tamkajšnje občinstvo? So vas sprejeli drugače kot doma, v Združenih državah?
Obožujem Evropo! Imate popolnoma drugačne prioritete, na prvo mesto postavljate družino, intimo in udobno ozračje. Ravno zato, so nastopi tam bolj pristni. Ljudje si želijo glasbe in ne toliko »šova«, močnih žarometov in škandalov. Glede na to, da je moj mož Anglež, sva pogosto tam in iskreno povedano, ko sem doma, pogrešam evropske navade.
Že od 15. leta veliko potujete. Vas to utruja ali se veselite vsakega novega potovanja? Katera je vaša, doslej najljubša osvojena destinacija?
Utruja? Nikakor! Ko sem bila mlajša, sem v vsakem mestu najprej obiskala nakupovalna središča, zdaj se poizkušam približati ljudem in za dan ali dva, osvojiti njihove navade in način razmišljanja. Cenim to, da imam možnost raziskati toliko različnih krajev, moja najljubša država doslej pa je bila Japonska! Potovanja so najboljši del mojega poklica »pop zvezde«…
Pa najslabši del?
To, da si ljudje na podlagi poročanj v medijih vnaprej naredijo predstavo o tebi. Težko je živeti življenje in delati napake, ko ves svet spremlja vsak tvoj korak. A lahko bi bilo huje, ne razumite tega kor pritoževanje. ( Smeh.)
Bili ste ena prvih najstniških pop zvezdnic in ljudje tega ne bodo zlepa pozabili. Se vam kdaj zgodi, da vas kliče vzhajajoča, rosno mlada pevka in vas prosi za nasvet glede kariere? Kaj ji svetujete?
Seveda se dogaja, da me kličejo mlade perspektivne glasbenice, ki na svoj način iščejo pot do uspeha, a iskreno povedano nerada dajem nasvete, saj se je v zadnjih 20 letih tudi glasbeni posel močno spremenil. Vsem ponavadi povem isto : Vedno bodite pripravljene pokazati svoj talent, saj nikoli ne veste kdo sedi v občinstvu. Naj vas ne bo sram zasijati v vsem vašem sijaju, delite svoj dar s svetom.
