četrtek, 25. marec 2010

Prosim pohodite me še enkrat...

... ker bom potem še močnejša. Ker se bom potem ob vsakemu vašemu poizkusu napada in omaloževanja mojega dela, le nežno nasmehnila  in nadaljevala svojo začrtano pot. Prosim pohodite me še enkrat, da me bo manj bolelo, ko se bom znašla v sredini vaših kompleksov, ko me bodo teple vaše prazne besede in kaznovala vaša razrahljana hrbtenica. Prosim pohodite me še enkrat, da bom namesto žalosti ob tem občutila kreativno jezo, ki me bo slej ko prej ponesla še višje od vaše ozkogledanosti in omejenosti.


Prosim pohodite me še enkrat, da se bo v moji krvi zrcalil vaš prazen obraz in bo v zvoku vaših ponošenih čevljev odzvanjal moj ponos. Prosim pohodite me še enkrat, da se bom večkrat spomnila, zakaj vztrajam na tej cesti, ki me vodi do templja, kamor si ljudje, kot ste vi, vse življenje želijo vstopiti. Prosim pohodite me še enkrat, da bom iz prahu vašega občutka ogroženosti vstala bolj čista kot kdajkoli prej. Prosim pohodite me še enkrat ... saj bo potem vaš zadnji korak skozi moje življenje bližje.

Ying Yang

There was a rain on a sunny day, when they came across eachother. One quirky smile, one inviting look, about the rest they didn'...