četrtek, 1. januar 2009

Vse ob svojem času

Od nekdaj se mi povsod in vedno mudi. Morda je to le prekletstvo 21. stoletja ali pač način življenja, ki sem ga nevede izbrala sama. Roko na levo dojko, potrpežljivost resnično nikoli ni bila moja vrlina, kar tisti, ki spremljate moje poste dlje časa, že veste. Oh well, I guess I know what I should be working on this year :-)

In potem kot zanalašč spoznam ljudi, ki me fascinirajo. Včasih je to le način, kako se nasmejejo, ko jih nekdo pozdravi, večkrat me očara pogled, s katerim spremljajo dogajanje okoli sebe, si popravijo lase, ko mislijo da jih nihče ne gleda, ali le položaj njihovih urejenih prstov, ko objemajo kozarec poln neznane vsebine. Vse to me fascinira in obenem spravlja na rob norosti, saj v trenutku začutim nevzdržno željo, da bi se jim približala, jim predala delček svoje očaranosti nad njihovimi potezami, gestami in jim izdala kako posebni so.


Seveda tega ne storim. Tisti majhen delček razumnosti v meni, zadrži moj 'wild child' nagon in me prepriča, naj pustim, da se stvari zgodijo same od sebe. In se. Včasih. Ali pa tudi ne. Kot nekdo, ki je močno prepričan v to, da naključij ni, pač verjamem, da nam življenje na pot določene ljudi vedno pripelje z namenom. Včasih jih spregledamo in jih opazimo šele potem, ko se desetkrat očitno sprehodijo mimo, drugič jih osvojimo s prvim pogledom in nato le še čakamo na primeren trenutek, ko smo pripravljeni na to, da jih spustimo v svoj svet. V obeh primerih je rezultat enak. Magičnost trenutka, ki nam usta raztegne v nasmeh, ki se na tilniku zaveže v lično pentljo in nam telo napolni z nežnimi mravljinci, ki se nekontrolirano sprehajajo po najbolj skritih kotičkih našega telesa. Nič na svetu ne bi zamenjala za ta bližnja srečanja, ko nam življenje potrdi dejstvo, da se vsaka stvar zgodi, ko smo nanjo pripravljeni. In se z njo lahko spopademo.

Zakaj je nek trenutek pravi? Zakaj je ta trenutek včeraj in ne jutri? Kdo bi vedel. Life works in funny ways and if there's one thing I've learned in the past year, is that we shouldn't think about it too much. We should take it, live it, make the best of it and enjoy every little magic that makes us smile... Today I smile. And I don't care about tomorrow and I don't examine yesterday. One little part of me is sure, that someone out there is sharing the smile with me. Right now. And that makes it all worth it.

p.s. Welcome in the room with a view of my heart D ...

6 komentarjev:

Anonimni pravi ...

hm hm lepo kot vedno

ne vem zakaj imam občutek da je tokratno razmišlanje namenjeno nekomu posebnemu oz osebi ki te je zasvojila?


;)

petr

Laura pravi ...

že po prebranem prvem stavku, sem vedela, da je isto, če bi objavo napisala sama. :)
ker pač nikoli ne znam potrpeti ali pa se pač malce umiriti. kako bom šele pri 30-tih?? ;);)

Shia JeZeBel pravi ...

@ peter: zasvojila je morda malce preveč usodna beseda za magičnost, ki se dogaja v tem trenutku :-) očarala, omrežila, sta mi ljubši :-)

@laura: čak a to si zdej rekla zato ker mislš, da sem jst že 30? :-) hahaha ... ja, mislim da je ta nepotrpežljivost nedvomno malce povezana z leti, čeprav me skrbi, da bom pri 30-ih (torej čez TRI LETA :-)) ista :-) but we all are trying of course! ;-)

Laura pravi ...

neeeeee!! :)
to je bil le primer...

MissAgony pravi ...

Life works in funny ways, indeed:)
and sometimes less thinking can do better..and now i thought of Montaigne, a French nobleman in the 17th century who spent all his time in his castle, reading philosophy and he came up with a story about a pig an a boat;there were some men and a pig in a small boad in a storm at sea and the men were scared and terrified of dying if the boat sank but the pig just kept quiet and ate his food and did nothing and Montaine learned from this that thinking too much can be bad for you and that men are equally cursed and blesses with the gift of knowledge..
Something like that..heh:)Vse je tako nepredvidljivo, a hkrati točno določeno..Again, life works in funny ways:)..V tem letu ti želim, da obkljukaš do konca leta svoj zanimiv seznam stvari-you must do this year:) in seveda, da te sreča spremlja še naprej..od vsega pa najbolj, da slediš sebi in tistemu, tam nekje na levo sredinski strani prsnega koša, ki te vodi, če si mu drzneš prisluhnit:)

Srečno 09

MissAgony

Shia JeZeBel pravi ...

Hej Miss AGony, it's been a while, welcome back :-) Hvala za vse lepe želje, enako tudi tebi!!
hugs*

Utop.i.ja.

UTOP.I.JA. Kako lahko je pohoditi nekoga, Ki na kolenih razgalja okostnjak svoje duše. Kako lahko je stopiti na hrbet besed, ki  b...