sreda, 4. junij 2008

Reality Check

Ko se obraz, popisan z našimi poljubi, poškropljen z našimi solzami in osvetljen z našo nežnostjo približuje iz meglene prihodnosti, se šele zavemo, kako zelo smo ga pogrešali ... In kako težko ga bomo, ko bo prišel čas slovesa, spet spustili iz zavetja svojega pogleda ...

One wish ... stay forever. Please.

5 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Uf že sedaj te skrbi ko se boš prvič poslavljala:(((
Ne pokvari si meseca užitka - o slovesu boš imela dovolj časa razmišljati ko boš doma!

Shia JeZeBel pravi ...

Sej vem Sašo ... vsake toliko me ulovi realnost in včasih ji ne zaloputnem vrat pred nosom, ampak se vsedem z njo in se spustim v debato :-) Zdaj grem itak samo za 14 dni, potem pa avgusta za cel mesec tako da se bom že neki spomnla do takrat :-) Poznaš kakšno grško podtalno ogranizacijo, da me ugrabi ko sem tam? ;-)
cmok*

storyteller pravi ...

Sem hotla napisat isto. Ne (po)kvari si razpoloženja in lepih trenutkov zaradi razmišljanj o slovesu. Ta bo (žal) prišel, ko bo njegov čas. Do takrat pa uživaj v pričakovanju in trenutkih z njo! :)

Shia JeZeBel pravi ...

I will :-) Saj potem boste pa spet poslušali o hrepenenju in neulovljivih metuljih :-)

Anonimni pravi ...

Ej če dobro plačaš te pridem osebno ugrabit:)))
Seveda se moraš zavedati, da potem 100% pripadaš ugrabitelju vključno z posteljnimi aktivnostmi:)
tako da - ti kar pridi nazaj "ko jebe Grčijo" -rekel in ostal živ:)))

ŠALA,ŠALA,ŠALA

Utop.i.ja.

UTOP.I.JA. Kako lahko je pohoditi nekoga, Ki na kolenih razgalja okostnjak svoje duše. Kako lahko je stopiti na hrbet besed, ki  b...