Moj grški cyber kotiček

Kar malce strašljivo, celo zame. Danes namreč objavljam že svoj tretji post. Večina bi pomislila, da v Grčiji pod milim bogom nimam delati kaj drugega, resnica pa je povsem drugačna. Kreta dragi moji, je center kreativnosti. Odkar sem se prvič vsedla za mizo poleg šanka, priključila svojo Toshibo in se pustila odnesti zvoku čričkov, mimo drvečih avtomobilov in glasnih grških kletvic izrečenih v športnem navalu EP v nogometu (kdo bi si mislil, da bom v Grčiji padla ravno v vročico športnega dogajanja, ki se mu doma na daleč izognem??), moja tipkovnica trpi pod pritiski mojih prstov. Tako trpljenje pozdravljam in ga pozivam naj se za stalno naseli v meni. Prosim :-)

Nič čudnega, da je v Ekkentronu (ime Njenega bara, ki ga boste v prihodnjih mesecih kot kaže v mojih blogih pogosto zasledili) svoje pribežališče našel tudi belgijski pisatelj, ki za eno izmed miz, s kozarcem piva pred njim in cigaro v ustih, na navadnem papirju, s svinčnikom ustvarja zgodbo zaenkrat še neznanih junakov, ki se podijo po največjem grškem otoku. Ob njem sem s svojo Toshibo videti kot velik wannabe ... Trenutno delam na tem, da mi skrivnostni sivolasi gospod izda eno ali dve skrivnosti velikih mojstrov. Hja, navsezadnje bom med bivanjem v grškem raju morala nekaj početi in zakaj ne bi pisala knjig?! :-)

p.s. Ko jo gledam, kako balansira med polnimi mizami z nasmehom na obrazu, pozdravlja mimoidoče znance in mi vmes uspe poslati še pomenljiv pomežik, se močno uščipnem in strahoma čakam, da se zbudim. Nič. Še vedno sem tukaj. Z Njo. I'm one lucky bastard!