Ne vem zakaj zadnje čase okoli mene ljudje umirajo po tekočem traku. Vsakič znova me ob tem strese grobo hladen srh in vprašam se, kako blizu mi bo smrt prišla naslednjič. Ne bojim se je, bojim se le tega, da mi ne bo uspelo izživeti vsega, kar si želim. Tega me je strah. Priznam. Morda se Matilda sprehaja okoli mene, da bi mi odprla oči in potrdila to, kar vem globoko v sebi. Da vse preveč dni spustim mimo sebe brez da bi se nanje podpisala z nasmehom in iskreno zadovoljnim odsevom v očeh. Nisem si všeč, kadar brezglavo letam naokoli kot kokoš, ki je ravnokar odkrila, da jo je gospodar namenil za glavno jed družine, ki jo je prej nekaj mesecev pridno pitala. Mir. Notranji mir. Tega si želim. Wish it would be as easy as it sounds. Untill then I'm screaming from the top of my lungs: Carpe F*** Diem!
četrtek, 2. april 2009
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Utop.i.ja.
UTOP.I.JA. Kako lahko je pohoditi nekoga, Ki na kolenih razgalja okostnjak svoje duše. Kako lahko je stopiti na hrbet besed, ki b...
-
Danes vam nečesa ne bom povedala. Povedala vam ne bom zato, ker je skrivnost . In skrivnosti se ne deli, saj potem izgubi svoj namen. Izgub...
-
Danes mi je bolj kot kdajkoli prej, ime Mojca. Nisem le ženska z dvema rokama, dvema nogama in eno glavo. Sem boginja, ki se zaved...
-
Ko ima človek po dolgem času preveč časa, začne razmišljat. Ponavadi se mu po glavi sprehaja mali milijon neumnosti, dvomov in vprašanj gle...
3 komentarji:
You are so right girl - sieze the fucking day" - it could be your last
Carpe diem, dear Shia, indeed!
Naredi si lep vikend,
T.
@ papalazarou: working on that ;-)
@ missagony: hvala, tudi ti!! hug*
Objavite komentar