The Beauty Of The Mystery

Stvari, ki niso vsem očitne, na ves glas razglašane in vsesplošno znane, so ponavadi najbolj zanimive. Ljudje se o njih še raje pogovarjajo, ugibajo, postavljajo kreativne sklepe, se igrajo z zgodbicami in zaspijo s sladkim nasmeškom.

Pred nekaj dnevi sem razmišljala, da bi del svojega bloga za nekaj redkih angleško-govorečih bralcev, prevedla v angleščino, a sta mi danes moja nova grško - britanska prijatelja Derek in Gil zaupala, da jima je pri mojem blogu najbolj všeč to, da ne razumeta besed, a zapis vseeno prebereta, nato si na podlagi vtisa in slik ustvarita svojo zgodbo. That made me like them even more :-)

Tako bo moj blog še naprej namenjen podalpskemu kolobarjenju, vsake toliko pa bom na gredice vsadila angleške teaser-je, da bodo imeli tudi "moji tujci" kaj od tega. I simply love even the idea of it ... D & G this one is just for you ;-)

The World Is Looking Black Today

Ok, morda sem res v raju na Zemlji, a tale post ne bo prav nič optimističen. Trenutno sem namreč pošteno sita ljudi. Ne vseh, a velike večine. Stay away and yes, this is a warning.

1. Prvič. Če cel mesec delaš kot vpreženo govedo, pričakuješ za to pošteno plačilo. Wrong. Očitno nekateri še vedno mislijo, da zanje delamo zgolj iz hobija. Wrong again.

2. Drugič. Če imaš nekoga rad in ti ni vseeno zanj, ti ni težko zanj kaj narediti, pa četudi to pomeni, da boš delal nekaj ur več in spal nekaj ur manj. Wrong. Niti v družini? I guess not.

3. Tretjič. Po štirih letih poznanstva od prijatelja pač ne pričakuješ najslabše in ne čutiš potrebe po zbujanju krivde zaradi banalnosti in občutka zapostavljenosti. Wrong. If that doesn't make you sad, what does?

4. Četrtič. Svet je z leti spremenil svoj odnos do drugačnih. Dejstvo s kom spiš, kakšne barve si, v kaj veruješ in kje živiš, ni pomembno. So wrong. S številom strpnih ljudi, rastejo tudi množice tistih, ki bi vse, ki izstopajo iz povprečja, najraje utopili v žlici lastnega gneva. I pitty them.

Today I am just dissapointed. I'll go sit in the corner and wait for tomorrow now...

Še vedno v raju

For all of those wondering ... Jup, Shia se še kar potepa po Grčiji, zadnje dneve pa je tako malomarna, da se ji ne ljubi napisati prav nič novega. Upam, da mi ne zamerite.

Preživela sem 14 enkratnih dni v družbi Jakoba in Marte, ki sta za sabo pustila dve preluknjani blazini, ogromno na novo nastalih grških besed, spominov, ki mi tudi v tem trenutku na obraz narišejo nasmeh, ter cel kup slik, ki so nastale, kako drugače, kot pod prsti ene in edine ikone Marte L. :-) Če izpustimo vse našteto, sem tako zdaj tukaj ostala sama.

No, ne ravno sama. V njeni družbi je težko biti sam. Pa čeprav nocoj, le v družbi moje Toshibe, sedim za zadnjo mizo in strmim v ekran, medtem ko ona šviga mimo s polnimi pladnji ... Z njo sem rada sama.

foto: Marta L.

Cyber Crete

Če ste mislili, da smo na drugem koncu Evrope, v raju, med morjem in jezerom, s koktajlom v roki in olivami v ustih, pozabili na radosti, ki jih nudi svet elektronike - you are so damned wrong! :-)

Tako nekako so videti jutra v Ekkentronu, ko vsak v svoji "pisarni" pisemo maile in dajemo skrajno intelektualen vtis ostalim gostom. You think we are "wannabe yappies"? F*** no, we invented them! :-)

Ni lepšega kot medsebojno komentiranje blogov, medtem ko grejemo mega udobne stole iste mize :-) Are we cyber freaks or what!? Ok, lahko bi bilo še slabše. Lahko bi dejansko dneve presedeli v baru namesto na plaži ... wait, that's exactly what we are doing :-) ... Oh well ... Who could blame us. We are crazy anyway ...