Ok, morda sem res v raju na Zemlji, a tale post ne bo prav nič optimističen. Trenutno sem namreč pošteno sita ljudi. Ne vseh, a velike večine. Stay away and yes, this is a warning.
1. Prvič. Če cel mesec delaš kot vpreženo govedo, pričakuješ za to pošteno plačilo. Wrong. Očitno nekateri še vedno mislijo, da zanje delamo zgolj iz hobija. Wrong again.
2. Drugič. Če imaš nekoga rad in ti ni vseeno zanj, ti ni težko zanj kaj narediti, pa četudi to pomeni, da boš delal nekaj ur več in spal nekaj ur manj. Wrong. Niti v družini? I guess not.
3. Tretjič. Po štirih letih poznanstva od prijatelja pač ne pričakuješ najslabše in ne čutiš potrebe po zbujanju krivde zaradi banalnosti in občutka zapostavljenosti. Wrong. If that doesn't make you sad, what does?
4. Četrtič. Svet je z leti spremenil svoj odnos do drugačnih. Dejstvo s kom spiš, kakšne barve si, v kaj veruješ in kje živiš, ni pomembno. So wrong. S številom strpnih ljudi, rastejo tudi množice tistih, ki bi vse, ki izstopajo iz povprečja, najraje utopili v žlici lastnega gneva. I pitty them.
Today I am just dissapointed. I'll go sit in the corner and wait for tomorrow now...
10 komentarjev:
Sounds like a bad, pissed off and disappointed day.
Biće bolje, kažu svi. Baje. Sam mal traja, po izkušnjah sodeč.
Strpnost je pa tako in tako bolj utopija kot realnost, se bojim.
Lep četrtek ti želim, in lep pozdrav v raj od nas, ki smo se ze vrnili na dnevno rutino dela!
To so zgolj kratka srečanja s kruto realnostjo. Sedi na plažo, glej morje in počakaj, da napad mine!
Welcome to the 21st century, when being selfish, egoistic and an individual is not only allowed, but very much desirable!
U don't get it... Really...
Razvrednotenje in banaliziranje stvari, ki ne pašejo v tvoj oblak, zato, da jih lahko raztrgaš in si daš prav... In ne interpretiraj si stvari kot bi jih morda doživljala ti... Tokrat ne sklepaj iz sebe, ker nisi realna...
Vse, kar bi bilo potrebno, je stopiti, ali pa niti to ne, pokukati iz obaka... In ugotoviti, da naokoli plavajo tudi drugi oblački...
Vse, kar bi bilo potrebno, je ceniti trenutek in deliti srečo...
Pomembna niso ne opravičila, ne krivda, ne ofenziva,... le to, da človek, da znamenje, da je uvidel širšo dimenzijo vsega, kar se je zgodilo, kaj se dogaja in zato lažje čaka prihodnost...
@ diverka: lepo te slisat spet, pa ceprov v depra kontekstu ;-) dont worry, kmal se vam tut jst pridruzim v rutini dela ... na žalost!
@ krtek: done :-)
@ anonimni: sad but true ...
A se mi je zazdelo al sta Jakob in Shia mal v konfliktu? Kratkotrajnem al kako, pa sej sta ja očitno frenda že dolgo in taki si povejo po resnici vse in zmeraj,ne? No, loh sem si pa čist po svoje narobe razložila tole..se ne vtikam, pardon,sam opazka.. Enivej, Shia zelo mi paše tuintam prit na tvoj blog, te ne poznam iz 'oči', pa si mi vseeno kr blizu,tkole, ko te berem.
Lepo bodi v 'svoji krasni' Grčiji:)
T
@ tina: tudi med prijatelji pride do konfliktov in itak, da si vedno povemo vse tako kot je :-) tako da, konflikti so, bojo in so bli, ampak se vedno rešijo :-) brez skrbi, jaz in jakob imava kar lepo kilometrino za sabo in še lepšo pred sabo ;-)
sicer pa me veseli, da se včasih oglasiš na blogu, upam da se bos v prihodnje se veckrat :-) welcome in the room with a view of my heart!
hugs*
A si znaš zagreniti lep dan:(
Lubica moja kako je že tisto
možgane za OFF
Pogrešam te!!!
tole je blo pa objavljeno v blogoroli :P
It was??????? How? When??? :-O
Objavite komentar