četrtek, 14. avgust 2008

Še vedno v raju

For all of those wondering ... Jup, Shia se še kar potepa po Grčiji, zadnje dneve pa je tako malomarna, da se ji ne ljubi napisati prav nič novega. Upam, da mi ne zamerite.


Preživela sem 14 enkratnih dni v družbi Jakoba in Marte, ki sta za sabo pustila dve preluknjani blazini, ogromno na novo nastalih grških besed, spominov, ki mi tudi v tem trenutku na obraz narišejo nasmeh, ter cel kup slik, ki so nastale, kako drugače, kot pod prsti ene in edine ikone Marte L. :-) Če izpustimo vse našteto, sem tako zdaj tukaj ostala sama.
No, ne ravno sama. V njeni družbi je težko biti sam. Pa čeprav nocoj, le v družbi moje Toshibe, sedim za zadnjo mizo in strmim v ekran, medtem ko ona šviga mimo s polnimi pladnji ... Z njo sem rada sama.

foto: Marta L.

5 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Bravo!

Jacob pravi ...

Bejbi :-D relax sej je sam še dva tedna... GROZA a ne? sej vem da ni smešn...

maš misijo uhan...in misijo comming back :-) and misijo waiting... ampak veš zakaj to delaš.. :-)

hang on...

lav you

cmok*

Laura pravi ...

joj shia, ti kar zavidam, da takole doživlješ the time of your life. :)
uživaj še zame, kajti jaz delam (preko študenta seveda). :)

pridna bod =*
poljubček v raj

Krtek pravi ...

Uživaj!

Marta L. pravi ...

a ni bla samo ENA preluknjana blazina ?!! LOOL
Jst nč kriva, to je jakob, ker jo je tako malomarno nosil okoli in jo drajsal po bodečih Rezah (bogsigavedi kaj še vse je počel z ubogo revo "i kill uuuuuu":)))

***lupčke v raj ... naj se ti vleče teh 14 dni kot nuttela v najslastnejših palačinkah ;D

Utop.i.ja.

UTOP.I.JA. Kako lahko je pohoditi nekoga, Ki na kolenih razgalja okostnjak svoje duše. Kako lahko je stopiti na hrbet besed, ki  b...