ponedeljek, 27. avgust 2007

Playing With Fire

Čez 37 minut se bo končal še en dan, ki se ga čez 50 let v lesenem gugalniku, ob štrikanju nogavic, verjetno ne bi spomnila, če se ne bi zgodilo naslednje ...

Nekdo, za katerega me sicer boli tisti del telesa, ki ga na željo očetovega dela kromosoma nimam, je storil nekaj, kar me vsakič preverjeno pripravi do tega, da se v sekundi iz neobogljene " I'm not that smart and I need protection" svetlolaske, spremenim v Xeno v plašču Cruele De Vill, ki v svojem Bentley-u brezglavo brzi do cilja. In ta cilj je maščevanje ... Razlaga?

Lahko pojeste zadnji košček moje najljubše čokolade, lahko porabite zadnji curek mojega najljubšega parfuma, mi spred nosa odnesete par čevljev, ki sem ga rezervirala pred dvemi dnevi ali mi celo uničite najljubši CD. Nikoli, ampak res nikoli pa se ne igrajte z ljudmi, ki jih imam rada ...

Tega v mojem slovarju tolerance pač ni. Pika. The end, finito, ad acta ...


Ko prizadanete moje prijatelje v meni zbudite zmaja v pravem pomenu besede ...

* Opomba: Sicer sem izjemno nežno, miroljubno bitje, ki se razjoka že ob pohojeni mravlji in kobilici z le dvema nogama ...




2 komentarja:

Marta L. pravi ...

Kar mravljinci so me spreleteli - torej se strinjava tudi tukaj ;)

Shia JeZeBel pravi ...

For sure! :-)

Utop.i.ja.

UTOP.I.JA. Kako lahko je pohoditi nekoga, Ki na kolenih razgalja okostnjak svoje duše. Kako lahko je stopiti na hrbet besed, ki  b...