The Break Up

Ideja, da se pred spanjem sprostim z ogledom filma, se je kakšno uro po tem, ko sem nič kriv CD potisnila v računalnik, izkazala za povsem zgrešeno. Napačna presoja sicer ni nič novega na mojem dnevnem redu, a današnji "falitek" je prišel ob malce nerodnem času.

Vsak se je kdaj razšel s partnerjem. S človekom, za katerega je bil prepričan, da bo z njim preživel vsaj naslednjih 6 življenj, če že o obstoju večnosti ni bil povsem prepričan... Meni se je to zgodilo prvič. In če sem povsem iskrena, upam da tudi zadnjič. Sem človek ekstremov in ko diham, diham s celimi pljuči, ko plešem plešem dokler spodnjega dela nog ne čutim več in dobim občutek, da lebdim... Ko jokam, v roku dveh ur zmanjka vseh papirnatih brisač, robčkov in toaletnega papirja v hiši... Ko sem jezna, sem sposobna do krvi pogristi svojo spodnjo ustnico, medtem ko trgam vse kar mi pride pod roke... Ko sem žalostna, se zgodi, da cel dan ne spregovorim besede ... Taka sem. Vedno je vse ali nič. Prazno ali polno, črno ali belo.

Ko ljubim, ljubim unconditionally ... brez predsodkov, brez pričakovanj ...

Naslov filma, ki sem ga izbrala za ta intenziven večer je bil : The Break Up ...

Vsaka beseda, vsak gib, vsaka zlobna pripomba in vprašljiv pogled poln ljubezni prepletene s strastnim sovraštvom .. Deja Vu .. Preveč za ta večer. Preveč za ta mesec in verjetno preveč celo za prihodnje leto. Še vedno ljubim, zato je občutek da živim toliko bolj intenziven, brazgotine toliko bolj skeleče in nos toliko bolj občutljiv na znan vonj...

Nekoč, ko bom o ljubezni svojega življenja napisala scenarij za hollywoodsko uspešnico, ki mi bo prinesla Oskarja, se bom današnjemu večeru nasmehnila in na plano potegnila vse fotografije, risbe, pisma ter se pošteno zjokala ..

 Do takrat se bom izogibala filmov z zgovornimi naslovi .. The Break-Up (Widescreen Edition)  Damn you Jennifer Aniston and Vince Vaughn ... Damn You ...