Včasih predolgo čakamo na korak, ki že nekaj časa odmeva v zraku. Pretvarjamo se, da ga ne slišimo in upamo, da bo ubral pot daleč stran od nas. Ker ga nismo pripravljeni narediti. Tako minevajo dnevi, korak pa odmeva vse glasneje, dokler ni tako blizu, da nas njegov zven ogluši do te mere, da ne slišimo ničesar drugega.
Danes je prišel ta dan. Danes sem bližje neodvisnosti. Neodvisnosti od sistema, ki mi je zadnje mesece ubijal kreativne celice in me navdajal s tesnobo. Danes sem naredila korak proti Sebi. In občutka olajšanosti ne zamenjam za nič na svetu. Lepo je, ko se zaveš, da si ne glede na vse zvest samemu sebi. In kar naenkrat denar ni tako pomemben in sanje zažarijo v novi luči. Objemam jih tako močno, da zadušim vse dvome in strahove. Veselim se prihodnosti. Ker mi je naklonjena.
5 komentarjev:
I hear youuuuuuuuuuuuuuuu!!! CU sooner than you think ;)
you're cute. to je krasen občutek, res. tut če se vse naokoli podre, veš, da se nisi izneveril samemu sebi in se lahko pogledaš v oči, brez da te oblije srh.
@ marta L. : you're full of surprises :-))3 more days to go :-))
@saliva: točno tako :-)
No, zaradi tega zapisa te (javno) jemljem za svojo inspiracijo pri mojih nadaljnih odločitvah. Thank you, girl! ***
i was amazed and sooo proud that day ... it was high time ...
ummm ... yes i am back ... i think... slowly ...
Objavite komentar