Moje življenje je en čuden splet okoliščin. Okoliščin, ki to niso, saj vanje ne verjamem. Prav tako ne verjamem v naključja. A kljub temu se mi vedno znova zdi, da se ravno stvari, v katere ne verjamem, z menoj kar naprej igrajo. Če nekoga zaradi utemeljenega razloga ali pa tudi brez, ne prenesem, sem lahko 95% prepričana, da bom slej ko prej primorana s to osebo deliti vsaj delovni, če že ne osebni prostor. Najbolj ironično je, da po takih "prisiljenih izkušnjah" ponavadi ljudi spoznam v povsem drugačni luči, katere odtenek mi hočeš nočeš ustreza bolj, kot sem si pripravljena priznati. Do nedavnega, sem bila trdno prepričana, da čivav ne maram. Pika. Spominjajo me na gremline in so baterijske imitacije pravih psov. Well ... Guess what! Pred nekaj dnevi so mi sile univerzuma na pot prinesle Ziggy-ja.
Bila je ljubezen na prvi pogled. Tako nebogljen, prestrašen in krhek je bil, da je kar klical po tem, da ga nekdo zaščiti. Kako se ob tem ne bi zbudil moj materinski nagon, ki je btw zadnje čase že zaskrbljujoče močen??? Še vedno nisem prepričana, da so čivave psi, nekaj pa je zagotovo, jaz in Ziggy, sva "prjatla". Considering strange ways this universe works in I am wondering how soon I'll be sitting in a bar, having martini with George Bush and Tom Cruise, having small talk ... Will keep you updated.
6 komentarjev:
joj drga moja samo da se ti je prlubla....
mislim da bi jo z jakobom najraj vrgla v ljubljanco tko da bi za njo skočila še lastnica...
no in pol...
bi čivavo rešli.....
;)
oh, pa ne še ti no:(
heheh in vsi moški so se ob branju tega začel zdgražat, ženske pa topit:)). Ah draga moja, čivava al pa bernardinec, glavno je da sta "prjatla", ker v tem je ravno poanta tega da imaš eno tako bitje ob sebi, drugače je bolje da ga nimaš. Pa še materinski nagon lahko nad njim izvajaš:)))) - moja pesika je bla tud moj prvi otrok:)))
Dunja
Indeed it works in a strange way, but in a positive way. ;)
That Ziggy is just simply cute and sweet and small and it looks like he feels safe in your arms.
Simply za zjokat... :)
Pocarti ga še v mojem imenu... :D
Hehehe ja ja, se ti prikradejo v srce. Ceprav mam rajs velike pse, ampak se spomnim ene rahlo nevroticne papillonke, kako mojo 2x večjo Basti za uho pripelje v kuhinjo, pa se še zdej nasmejem.
@ anonimni: no comment :-)
@ saso: pa ce je bil fleeeeeeeeetn :-)
@ dunja:ja, se absolutno strinjam :-) moj "prvi otrok" je sicer moja psička Koni, ki je sicer stara že skoraj častitljivih 13 let, tegale Ziggy-ja sem imela pa samo na posodo :-)
@ laura: aneeeee :-) nažalost je nazaj v rokah lastnice, ampak če ga slučajno še kdaj srečam v mestu, ga bom pobožala tudi zate ;-)@ a no l: ja sej jst tut :-) večji kot so psi, lepši so mi, ampak tale žverca je bla pa konc cute :-)basti se je pustu tkole komandirat??? c c c ;-)
Objavite komentar