nedelja, 7. oktober 2007

BEBA

Ko ima človek po dolgem času preveč časa, začne razmišljat. Ponavadi se mu po glavi sprehaja mali milijon neumnosti, dvomov in vprašanj glede stvari, ki so že zdavnej passe, ad acta, finito ali kakorkoli že hočete. Ponavadi.

Jaz rada razmišljam o preteklosti. Ne vedno. Le takrat, ko dobim občutek, da sem neko stvar že videla, doživela, občutila in prebolela. Takrat začutim ob sebi ljudi, ki jih nikoli nisem poznala. Največkrat je to moja babica po očetovi strani, Beba. Izjemna kreativka, ena prvih slovenskih modistk, tako talentirana, a hkrati nesrečna... Ne vem, zakaj se vrtim okoli nje. Prebiram njene spominske knjige, z nežnostjo si ogledujem njene stare molitvenike, z žarom v očeh si natikam njene čipkaste rokavice previdno, da ne bi moji nerodni prsti naredili luknjo v preparel material.


Božena Tuječ, piše na prvi strani potnega lista. Papir diši po starem. Švica, Nemčija, Češka, očitno je tudi njo nekaj vleklo v tujino...


Bila je svetovljanka. "Izredno lepa in markantna", jo je opisal legenda med slovenskimi fotografi Stane Jerko, ko sva sedela na kavi sredi Ljubljane in občudovala njene slike, ki so nastale malce po rojstvu mojega očeta. "Poleg portretov družine, sem slikal tudi kar nekaj njenih klobukov. Imela je prefinjen občutek za stil in pri njej je pokrivala kupovalo kar nekaj ljubljanskih gospodičen." Božena ali Beba, kot so jo klicali ljubkovalno je delala klobuke. Ne kakršnekoli, temveč klobuke, ki jih je nosila celo sama princesa Margareta in prva dama tedanje Jugoslavije Jovanka Broz... Še vedno nekaj modelov čaka v kleti, skrbno spravljenih v škatle na priložnost, ko jih bo nekdo primerno ovekovečil ... Vključno z rokavičkami ... same čipke. Imela je tako drobne roke, a zato toliko večje prsi (nekaj pa le imam po njej :-)) ...


Ko sem pred dvema letoma iz gole radovednosti brskala po stari skrinji sem našla dolg čop iz pravih las. Izkazalo se je, da je ko je bila nekje mojih let, nosila umetni čop. In da je bila stvar še bolj strašljiva, je bil čop iste barve kot moji lasje ... Ko si ga danes včasih nadenem se spremenim v drugo osebo. V drugem času.

Večkrat razmišljam, kako lahko pogrešaš nekoga, ki ga nisi niti poznal? Jakob, eden tistih, ki razume te moje ekscentrične izpade in ne zažene panike, ko prekinem pogovor in se zaderem: "Deja Vu! To sem sanjala, v tej situaciji, natanko isti sem že bila in vedela sem, kaj boš odgovoril!" je verjetno še najbolje razložil, kako se počutim, ko razmišljam o Bebi. Žal mi je, da nisem bila del njene zgodbe. Da nisem imela priložnosti preživeti časa z njo. Da ji nisem mogla zaupati svojih načrtov in da mi ni mogla reči, da se ji zdi, da me razume in da se je ona nekoč počutila isto.



Beba je bila edinstvena a menda precej nesrečna ženska. Večkrat slišim, da ni bila ustvarjena za tisti čas in da preprosto ni mogla biti srečna ... Zaradi kontinuiranega nespametnega ravnanja s svojim telesom in utapljanjem žalosti v različnih substancah, je stara komaj 52 let, umrla v drugem nadstropju Gastro klinike v Ljubljani. Ko je pred dvema tednoma moj oči ležal v isti stavbi le nadstropje nižje ... Sem doživela deja vu. Deja vu, ki se nikoli ni zgodil, deja vu, ki je prišel kot opozorilo, da je čas za spremembo.
Še vedno mi v ušesih odzvanja stavek Bebine prijateljice iz mladosti, dubravniške gospe Enje, ki je medtem nažalost že pokojna... Nekega večera je na terasi hiše, ki je stala ob naši vili na Krku, medtem ko sva s sestro, obe še mlečnozobnici, mlatili domače piškote in mencali ker naju je zaradi žab vse srbelo, počasi in z žalostjo v glasu rekla: " Ko bi le bila vajina babica še živa... Oboževala bi vaju. Vedno je govorila, kako si želi vnukinj. Bili bi najlepše oblečeni punčki daleč naokoli ... "
We're fine ... Beba pa tudi verjetno. Upam da je, tam kjer je, srečna ...

13 komentarjev:

Anonimni pravi ...

JA RES DRAGA MOJA, PREČUDOVITA PRIJATELJICA..
TI ME VEDNO PRIPRAVIŠ DO TEGA DA RESNICNO BERMEM....
BEREMMM....
IN TVOJE ZGODBE,KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE SE RESNICNO PREHITRO KONCAJO...
NAPISI KNJIGO..
DELI VSE TO KAR DELIŠ Z NAMI, S CELIM SVETOM....
POLOŽI KOŠČKE SVOJIH MISLI NA PAPIR...
JA VEDNO JE NA TVOJEM OBRZU NEKAJ DRUGACE KO GOVORIŠ O BABICI...MISLIM DA STA RES NEKAKO POVEZANI...
OBE RES PRAVI KREATIVKI, LEPI ŽENSKI...
MOGOČE TUDI NESREČNI....
BABICE ŽAL NISEM POZNAL IN JI TAKO NISEM MOGEL ZVABIT NASMEHA NA OBRAZ...
SE BOM PA NA VSO MOČ TRUDIL DA BOŠ TI VEDNO NASMEJANA IN SRECNA..JAKOB MI BO PA POMAGAL......
RAD TE IMAM!!
PETER(gay)

Jacob pravi ...

ah bejbi... :-) kok lepo je blo to brat... sem ti reku da boš full dobr napisala... :-)

Beba nečesa ni poznala.. kar poznava midva... THE SECRET.... ššššš ;-)toplo mi je pr srčku danes... zarad tebe... full

rad te mam..

Shia JeZeBel pravi ...

Jst pa jokam ... In briga me, če bo kdo reku nej nehamo bit patetični, ampak res sem resnično srečna, da mam take prjatle :-)

Tko, now the whole world knows. I'm a pussy & my friends can easily make me cry ...

Itak vedno zmagamo. Ne more bit drgač ...

Lupčki all over*

Unknown pravi ...

Res čudno da mam ob tej uri čas brat tuje bloge. Samo morem reč da me je prvih par stavkov tvojga bloga kar posrkalo v nadlnje branje.

O babici si ful lepo napisala. Mogoče če je po kaki logiki dobila dobila tvoje sporočilo, ti povem da je zelo ponosna na svojo vnukinjo. =D

Drgače pa si mi prebrala misli. Ravno ju3 sm mislil pisat rubriko o dejžavuju... Ker zadne čase ga res velikokrat doživim...



lepo te je brati...

100jko

Shia JeZeBel pravi ...

Hvala 100jko ... me res veseli, da smo na "blogovni" ravni povezani ;-)

Jutri pa z nestrpnostjo pričakujem tvoj ženski blog, da končno malce pokomentiram ;-)

Lepo spi*

Jacob pravi ...

lol... 100jko pa osvaja mojo najboljšo prijatljico :-) lol..CCC prste stran... hahaha

Unknown pravi ...

joj... Kot večni optimist bi zdj mogu rečt: "Probat ni greh!" =D

Drgač pa zadnje čase je teško najdit bloge vredne branja.

Shia JeZeBel pravi ...

@ callisto Satu: Joj Jakob :-)
A je tok težko verjet, da nekdo pušča komentarje preprosto zato, ker mu je všeč kar prebere? Ne smeš vsega s svoje perspektive gledat ;-) ja no, sej se hecam, sej veš :-)
@100jko: ljudje MORAMO biti optimisti ;-)

Anonimni pravi ...

Glede na to, da imaš 25 let, pa takšni prispevki, pa tolk ful dobra bejba, da o podstrehi sploh ne govorim in glede na to, da sem kar nekaj let starejši - a veš, da sem se vedno izogibal takšnim bejbam. Ampak če danes pogledam mi je pa ful žal in te popolnoma zastopim ko tako malo spiš. S teboj se lahko človek pogovarja na ure in ure in....
No pa če še enkrat pomislim, prav veliko jih tudi ni bilo ha ha ha

RESPEKT

Unknown pravi ...

podstrehi... hja lol. Ka vse ne zveš.

Tko... shia je moja punca. =P Ona bo pametna pa lepa. Jst bom pa mel podoben estecki pomen kot tista smrekca, ki visi na retrovizorju.

100jko =D

Shia JeZeBel pravi ...

@ Saso:Hvala Sašo, sem vesela, da si pustil komentar na mojem blogu, glede na to, da se mi zdi da se kar naprej srečujeva na Martinem :-) Hvala za komplimente, ne vem če si jih ravno zaslužm sicer pa ... ljudem se nikol ne smeš izogibat :-) Sploh ne takim, ki te navdušujejo. Welcome v mojem svetu in prov skoda je, da nimam kje pustit komentarja na tvoja razmišljanja, tako da, še enkrat premisli o tem, da bi začel pisati svoj blog.
p.s. Koliko starejši pa si? :-)

@100jko: lohk bi mi povedu, da hodva, da vem kako se obnašat :-) ampak en problem pa imava in sicer smrekc na retrovizorju ne maram :-)

Unknown pravi ...

Sm mislu da je več kot očitno. Drugače pa mislim, da sva dovolj močna, da bova šla čez vso to "smrekica na retrovizorju" zadevo! =D


100jko out
(do naslednjega posta)

Shia JeZeBel pravi ...

Ja, jst sm blond in to fake blond :-) Mi morš vsake tok časa kakšno stvar posebi razlozit, LoL!

Utop.i.ja.

UTOP.I.JA. Kako lahko je pohoditi nekoga, Ki na kolenih razgalja okostnjak svoje duše. Kako lahko je stopiti na hrbet besed, ki  b...