Kočevska Rapsodija

Kljub temu da sem "djevojka se sela", da mi gre Ljubljana včasih na živce in kar naprej hrepenim po menjavi okolja, se le stežka odpravim na iskanje same sebe izven objema mestnega okolja. Ne vem, morda se bojim, da bom medtem kaj pomembnega zamudila, izpustila več kot potrebno uro, ki bi jo sicer posvetila pisanju, ipd. Čudna sem pač. Get used to it. It's my style...

Potem pa pridejo trenutki, ko zlezem iz te svoje predvidljive lupine in se odpravim na kosilo v Kočevje. Kar tako? Seveda ne! Na kosilo k "tašči" in "tastu" :-)

V noči s sobote na nedeljo nisem pretirano veliko spala (geez, tell me what's new!?), a sem bila kljub temu ob deset nič nič ready steady go - kot ponavadi ( Jakob brez komentarjev prosim:-)) ... Za vse tiste, ki ne poznate Petra, moje najljubše "lezbijke", poleg Jakoba seveda ;-)), naj povem, da ob njemu človek težko ostane slabe volje. Ko sem se usedla v njegovo srebrno puščico in so mimo mene bežale znane ulice, ovinki in obrisi stavb, sem se zavedla, da se kar naenkrat počutim lažjo. Mojco, polno obveznosti in skrbi, sem pustila za sabo. Ob vstopu na obvoznico sem jo videla le še, kako maha za ovinkom, nato je izginila. Ostala sva sama. Shia in Vili :-)

Shia in Vili sta par. In ravnokar se peljeta na obisk k njegovim staršem. Le ti se izredno veselijo obiska bodoče snahe. Kako tudi ne, ko pa se dekle vsakič znova pred snidenjem ustavi na bencinski črpalki in kupi njuno najljubšo čokoladno bonboniero ( always works!). Tokrat bo njun obisk še toliko bolj poseben... Kosilo bo namreč prvič za vse kuhala babica. Babica za katero Vili večkrat z veseljem pove, da ima v življenju celo uro in 36 minut delovne dobe :-) (Moram res posebej poudariti, da je ženska moj idol? ;-)) Shia niti pomislila ni, da bi za potrebe nedeljskega kosila spremenila svoj stil oblačenja. O takih stvareh ponavadi razmišlja Mojca, ki pa sta jo z Vilijem tokrat pustila doma.

Tako se je Shia v Kočevje pripeljala v frfotajoči zlati kiklici, črnem puliju z nesvetlečimi črnimi koraldami okoli vratu, poljubčkala "taščo" in se vsedla h kosilu s svojim Vilijem. Babica pa je modro molčala. Vse do glavne jedi... "Kaj pri vas nimate "peglezne", da tak zmečkana okoli hodiš?" Shii so se usta razlezla v nasmeh. Rada ima izzive. Besedne še prav posebej. Na jeziku je že imela pripravljen komentar: " Se opravičujem, danes sem sicer imela namen obleči prav tako domačo haljo, kot jo imate vi, a nažalost niso imeli moje številke"... Na srečo se je takrat v njeno glavo za nekaj sekund prikradla Mojca in babico rešila pred sarkazmom. "Imamo imamo, a to krilo mora biti zmečkano ..." Sledil je nasmeh za milijon dolarjev in menjava krožnikov. Shia in Vilijeva babica:round 1, 0:0. Vili se je muzal za mizo, Shii pa je igrica parov postala všeč in je razmišljala kako naj prime "lubija" za nogo in ga spravi v zadrego pred mizo polno bližnjih sorodnikov :-) Po popitem kozarcu rdečega vina, okusni glavni jedi in dišeči kavici je bil čas za round 2. "Te perle se nič ne svetijo ... Ko sem bila jaz majhna, smo imeli take prave, lepe in bleščeče..." Shia je med prsti kolikor se je dalo ponosno vrtela kroglice iz priljubljenega Helmut&Maximiliana: " Ja, te so pa kar plastične ..." Shia in Vilijeva babica: round 2, 0:1...

Kot vsak skladen par, sta tudi Vili in Shia začutila, kdaj je bil skrajni čas, da skočita na kavo do njegove sestre... Po obveznem domačem Jaegru in prijetnem chit chatu z Jano in njeno malo manekenko Nejo je bil čas za vrnitev na fronto. "Vili, zdi se mi, da me tvoja babica ne mara..." je Shia potožila preden sta se z Vilijem poslovila od "tašče" in "tasta". "Ne, ne. Ona je pač taka, ne sekiraj se." A Shia ne prenese, če je kdo ne mara. Sploh ne po tem, ko se je ves dan trudila, da bi se čim bolj vzorno obnašala.

Preden bosta zapustila Kočevje, bo babica podlegla njenim čarom in skupaj s "taščo" in "tastom" mahala za srebrno puščico, z nosom obrnjeno proti Ljubljani. Pa pika! Nekoč sem omenila, da v mojem življenju naključja ne obstajajo. Še vedno sem tega mnenja. Ponavadi mi življenje na pot pripelje ljudi, ki me, ali takoj osvojijo, ali pa po ne preveč obetavajočem začetku, popolnoma presenetijo. Vilijeva babica, spada med slednje.

Medtem ko je zavijala dobrote za svojega vnuka, je babica vsake toliko sumljivo pogledovala proti Shii. Ta je prav tako zabodeno gledala vanjo. Potem se je zgodilo nekaj, česar ni pričakoval nihče. Ko je šla po dodatne vrečke za vse dobrote, se je sprehodila mimo Shie, stegnila roke, jo vščipnila v tazadnjo in pomežiknila. Shia je skoraj pogoltnila koralde, s katerimi so se med čakanjem igrale njene ustnice. Se je to res zgodilo, ali jo je daydreaming odenesel stopničko previsoko??? ( Kar se ne bi zgodilo prvič ..) Babica jo je pogledala še enkrat, se ji nasmejala in ji pokazala naj pride bližje. "Pridi, bova midve še enega spili!" Shia bi brez težav pogrešala še en kozarec rdečega vina, a priložnosti za spravo z Vilijevo babico ni smela spustit z rok. "Seveda, kar nalijte. Bova nazdravili ..." S skremženim obrazom in dušo, ki se je na ves glas smejala, sta spili še en deci. Vino miru. To je bilo to. Vino miru.

Malce okajena a zadovoljna Shia, se je poslovila od "tasta" in "tašče", Vilijevega dedka in nato še babice, previdno in v pripravljenosti, da bo stara gospa zopet kam stegnila roko. " Se vidimo, čimprej spet pridita!" Bova. Z litrom rdečega in pravimi koraldami.

Bližje kot sta bila Ljubljani, bolj sta se zavedala, da je bila nedelja v Kočevju posebna. Preden sta tik pred mestom ob avtocesti pobrala Petra in Mojco, sta se ustavila še na bencinski črpalki. Shia si je kupila prvo škatlico cigaret ever, Viliju pa vžigalnik, da ga ne bo vedno iskal med sedeži srebrne puščice. " Fajn je blo tole dons. Igranje tvoje punce je prov zabavno!" "Ja, dobra vaja za to, če bomo mogl enkrat zaigrat poroko. Jakob bi bil zihr za to, da bi nosu rožice. Sam jst tut hočem vlečko ..." Na radiu je na vse grlo drla Sonique, Vili je stopil na gas, Shia pa je v majhen predalček torbice skrila Kim Slim, da jih Mojca ne bi takoj našla. Nekateri dnevi se prehitro končajo ...