torek, 30. oktober 2007

What I Want Is What I Need

Pa smo spet tam. Ura je 2 zjutraj in ko sem že bila prepričana, da bom po dolgem času mirno in dokaj zgodaj zaspala, se je v meni zopet oglasil nemir. Tole postaja notorično. Najhuje je, da ne vem, kako se "problema" lotiti. Pred spanjem pijem melisin čaj, poslušam pomirjujočo glasbo, obdajam se z lepimi mislimi in ovijam s prijetnimi materiali. Pa nič. Moja glava se noče umiriti.

Je to tisto čemur se reče hiperaktivnost? Je to neutrudljiv um nekoga, ki ima v glavi miljon idej in kar naprej občutek, da mu bo zmanjkalo časa, da jih vse uresniči? Dvomim. Ker potem bi v tem trenutku dokončevala scenarij, delala kolaže in popravljala besedilo plesne božične predstave. Ali pa vsaj razmišljala o tem, kako bi lahko čim bolj dodelala zadnjo pesem, v katero toliko ljudi polaga svoje upe. Med njimi tudi jaz.


Namesto tega, pišem blog. Zakaj? Zato, da bi si ustvarila občutek, da me ob tej zgodnjo pozni uri nekdo dejansko posluša .. Sem obsedena s pozornostjo? Moram neprestano imeti občutek, da se nekdo ukvarja z mano? Mogoče.

Počasi postajam utrujena od pisanja. Morda zato, ker ponavadi pišem ponoči in ker ne pomnim kdaj sem nazadnje zaspala še danes in ne že jutri. Utrujena postajam od razmišljanja, kaj bo, kako bo, s kom bo, zakaj bo in kaj bom če ne bo .. Ko pade tema se aktivira milijon malih možičkov v moji glavi, ki vsak na svoj konec vpijejo:" Zbudi se, razmisli o tem! Kaj si mislila, ko si se odločila za to? Kako boš rešila ono zagato? Si prepričana, da si tokrat ti na potezi? Sploh veš kam greš?"

Tišine. Želim si tišine. V sebi. Vsaj za nekaj dni. Da si odpočijem od hrupa. Želim si toplega objema, pogleda, ki odžene odvečne besede in dotika, ki me zaziblje tja, kjer že nekaj časa nisem bila. Želim si v Grčijo. I want it and I need it ... Somebody get a boat, I'm all packed up ...



4 komentarji:

Anonimni pravi ...

No, sedaj vsaj vem zakaj si mi tako neznosno všeč, ljuba, simaptična ali karkoli od tega.
Kar nekaj let sem starejši od tebe in ne moreš verjati koliko noči prebedim ob teh vprašanjih kot ti? Moja vprašanja se večino nanašajo na službo, a sem prav naredil to in ono, a sem prav rekel to in ono. A veš kaj je pri tem najbolj zanimivo? Da je morala priti ena Shia, ki mi je vse te moje tegobe napisala na tako lep način, ki je znala vse moje probleme dobesedno literarno zliti na papir.
Prav nerodno mi je kolk sem dobesedno nepismen. Vsa moja pismenost se prične in konča "še eno pivo, prosim"

TUDI JAZ SI ŽELIM TIŠINE pa naj bo to v Sinamajci v Venezueli ali pa na Kosu na Ziji pri Veroniki!!!
Al pa v Bohinju!?

Ko te takole berem si zamišlam kako noro mora biti tipu, ki mu je podeljena radost, da te ob treh zjutraj posluša ko zlivaš svoje misli na papir. Mmmmmmmmmmmmmm

Jacob pravi ...

PEJT SPAT...

nalašč zgubljaš bitko z možici v glavi... dejansko niso tako močni kot ti misliš...da se jih premagat...in to je kar lahko narediš... na druge stvari težko vplivaš... na te lahko... LAHKO...

mogoče se je lažje predat...

Love ya...

Krtek pravi ...

Preveč se sekiraš v življenju. Kako gre že ona pesem od Monty Phytonov.. Allways look on the bright side.

Some things in life are bad, they can really make you mad
Other things just make you swear and curse
When you’re chewing on life’s gristle
Don’t grumble, give a whistle
And this’ll help things turn out for the best

And always look on the bright side of life
Always look on the light side of life

If life seems jolly rotten there’s somefing you’ve forgotten
And that’s to laugh and smile and dance and sing
When you’re feeling in the dumps don’t be silly chumps
Just purse your lips and whistle, that’s the thing

And always look on the bright side of life, come on
Always look on the right side of life

For life is quite absurd and death’s the final word
You must always face the curtain with a bow
Forget about your sin, give the audience a grin
Enjoy it, it’s your last chance anyhow

So always look on the bright side of death
A-Just before you draw your terminal breath

Life’s a piece a shit when you look at it
Life’s a laugh and death’s a joke, it’s true
You’ll see it’s all a show, keep ‘em laughing as you go
Just remember that the last laugh is on you

Življenje je zgolj igra in nič več in nič manj. Začne se z rojstvom, konča se s smrtjo. Kako jo boš igrala je pa odvisno le od tebe.

"You’ll see it’s all a show, keep ‘em laughing as you go, Just remember that the last laugh is on you!"

Shia JeZeBel pravi ...

@ Saso: Mislim, da tvoja pismenost niti približno ni tako na psu kot si morda misliš ... Daj si priložnost i odpri že svoj blog, da bomo lahko tudi drugi komentirali tvoje misli, ki so več kot očitno zanimive. Um, ne poznam nobenega tipa, ki bi ob 3h zjutraj poslušal moje izlive :-)

@ callisto satu: I almost did it today .. Sm bla v postli ob 11h, dremala do zdele, potem se razbudila in vstala, ampak mislim da bom kmalu spet poniknila. It is an improvement, right? :-)

@ krtek: nedvomno se preveč sekiram... se strinjam. Ampak včasih ljudje enostavno ne morem iz svoje kože ... Ampak se pa trudimo ;-) Hvala za pozitivne vibracije ;-)

Utop.i.ja.

UTOP.I.JA. Kako lahko je pohoditi nekoga, Ki na kolenih razgalja okostnjak svoje duše. Kako lahko je stopiti na hrbet besed, ki  b...