sreda, 24. oktober 2007

Ko 50-krat doživiš prvi poljub

Zadnjih nekaj dni sem malo v leru. Morda je to zato, ker sem dobesedeno začela živeti ponoči in se moje telo malce upira novemu bioritmu ali pa zato, ker je pač jesen. Vse se umirja. Vse se pripravlja na zimske mesece, ki bi jih iskreno povedano, sama najraje prespala. Od nekdaj. Kljub temu, da imam takrat rojstni dan, kljub Božiču, Novemu letu, maškaram in ostalim rajanjem.


In ko tako, po tem ko opravim vse službene dolžnosti, napol "vegetiram" v domačem kraljestvu, mi po glavi rojijo take in drugačne neumnosti. Med njimi tudi zadnje čase preveč banalno rabljena beseda "ljubezen". Sama jo imam rada. Ljubezen samo. In ona ima večinoma rada mene. Z menoj nikoli ni delala v rokavicah. Vedno je bilo vse ali nič. Vsakič znova. Z vsakim poizkusom je bil najin odnos bolj globok, intimen, brezpogojen. Navezali sva se druga na drugo. Sčasoma ena brez druge nisva mogli. Zato se je verjetno tudi vrnila. Da me pozdravi in preveri, če sem še vedno zaletava kot nekoč, če še vedno s polnimi pljuči vdihujem njene hlape, o njej pišem pesmi, zgodbe in rišem grafite na stene svojega srca. Nisem je razočarala. Še vedno je moja muza.


Pred nekaj dnevi smo imeli pri nas po dolgem času spet tak mini pidjama party. Jakob, mlajša sestrica in moja malenkost z vsemi alter egi, smo se "počili" na družinski kavč in si pogledali prvi film, ki sem ga naročila na iTVi-ju ( neke vrste online videoteka, ki ti na dom pošilja želene filme, v tujini precej razširjena pri nas niti ne še). Naslov filma ... 50 first dates. Naslov, ki lahko hitro zavede, da gre le še za eno holivudsko patetiko, ki nas pripravi do tega, da nas zasrbijo prsti da bi v ekran (plazma gor, plazma dol) vrgli najtežji pepelnik z mize ... In to poln! A ne pri tem filmu...



Zamislite si, da se vsak dan zbudite v svoje življenje na novo. Vsak dan živite isti dan na milijon načinov, z ljudmi, ki ste jih morda dan prej že srečali, a se jih ne spomnite ... In potem srečate nekoga, v katerega se zaljubite. Ta dan ... Jutri se ga več ne spomnite. On pa vas se ... In sicer tako močno, da je pripravljen do konca življenja vsak dan znova poskrbeti, da se boste zaljubili vanj. Drew Barrymore in Adam Sandler sta naju spravila v jok. Naju z Jakobom seveda, dežurni jokici pač, nimaš kaj... Film se me je dotaknil. Oziroma dotaknila se me je ideja o ljubezni, ki se vsak dan znova rodi ... Tako si jaz predstavljam večno ljubezen. Vsak dan znova se v človeka zaljubimo. Vsak dan znova se za nekoga trudimo. Vsak dan znova najdemo 5 stvari, ki so nam na človeku neznansko privlačne in ravno toliko takih, ki nas spravljajo ob živce ... Morda zveni naporno, a je vredno vsega truda, če lahko zato vsaj 50-krat doživimo prvi poljub ...

6 komentarjev:

saso pravi ...

Draga moja muza,
daj me prosim razsvetli kakšne so to tvoje službene obveznosti, ponoči ko vsi spimo? Pišeš? Za koga pišeš? Kje se te da brati?
Firbčen? Ne, ne prepričan sem da tudi ostale bralce zanima - razen tistih tvojih ta zaljubljenih oni itak že vse vedo

saso pravi ...

pidjama party - naj bo tvoj naslednji prispevek.
Sem prav radoveden če je se pidjama party kaj spremenil v tolikoooooooooo letih mojega življenja???

Krtek pravi ...

"Ljubezen samo. In ona ima večinoma rada mene. Z menoj nikoli ni delala v rokavicah. Vedno je bilo vse ali nič. Vsakič znova."

Je ljubezen sploh lahko kaj drugega kot vse ali nič? Če ni vse, potem je nič. Vmesne poti po mojih izkušnjah ni in ne more biti. Je samo megla, ki pa je dejansko nič.

100jko pravi ...

krtek se popolnoma strinjam s tabo. Ne moreš neki na pol. Al se poglob v ljubezen in se ji vdaj. Al pa se posexaj pa piči dalje...

Shia JeZeBel pravi ...

@ saso:moje službene obveznosti bi se roko na srce lahko končale ob normalnih urah, a kaj ko jih jaz ponavadi razvlečem. Noč je moj čas in največkrat se ji popolnoma prepustim, da me odnese pa četudi do jutra ... :-) Pišem za Dnevnik, večinoma za Hopla, včasih kaj za Nedeljca. A kaj ko je tam večina stvari takoh bolj družabno banalnih zato pa se izživljam tukaj na blogu ;-)
p.s. Pidjama party pride na vrsto ja :-) Jih obožuuujem!

@ krtek:nedvomno je v PRAVI ljubezni vse ali nič. ampak na žalost naokoli kroži tudi kar nekaj ponaredkov ... tako da aleluja za vse tiste, ki znajo prepoznati original od fake-a ;-)

@ 100jko: nedvomno, z vsem se strinjam , tudi s tistim delom glede seksa :-)

Krtek pravi ...

Vem za te ponaredke in jih ne razumem. Kakšen je smisel življenja, da igraš neko igro čustev zgolj za to, da izkoristiš nekoga? Razumem, da se z izkoriščanjem okoristiš. Ampak potem je tu še ena precej pomembna komponenta, ki se ji reče čas. In ta teče ter nič ne reče. In potem tak ponaredek zlomi veliko src. Življenje mu teče dalje, leta minevajo in nenadoma ugotovi, da mu v življenju nekaj manjka. Nekateri ugotovijo, da je to ljubljeni partner, ki mu ljubezen vrača, drugi ne. Nekateri se zapijajo ob vogalu šanka, tisti, ki pa imajo dovolj denarja, pa si najdejo nekoga, ki ga imajo zgolj za kuliso za v družbo in čisto nič več. Življenje obojih pa ostane parzno in neizpolnjeno. Zaključijo ga naveličani, osamljeni in pretirano cinični.

Kaj ostane za njimi? Ne veliko. Le nekaj zlomljenih src, ki pa se počasi zacelijo in porazgubijo v vrtincu časa.

Prepoznati ponaredke? Težko. Ampak ravno to je začimbica, ki naredi življenje še bolj zabavno. Le na stvar je treba pogledati na pravi način.

@100jko: tudi seks je ena izmed poti. Ampak ta nima nič veze z ljubeznijo. Pot mislim. Sex v ljubezni pa je zgolj ena izmed prijetnih nadgradenj.

Utop.i.ja.

UTOP.I.JA. Kako lahko je pohoditi nekoga, Ki na kolenih razgalja okostnjak svoje duše. Kako lahko je stopiti na hrbet besed, ki  b...