OGLEDALO LJUBEZNI - INZEBUJL OLADELGO

Sovraži me.

Sovraži me, da boš za trenutek pozabila,

kako sovražiš samo sebe.

(Ljubi me.)

Žali me.

Žali me, utopi me v ostrih besedah,

da bi sama za trenutek izplavala iz svojega gneva.

(Spoštuj me.)

Pljuni vame.

Pljuvaj dokler ti ne zmanjka kopij,

ki prebadajo tvoje ranjeno srce.

(Ceni me.)

Brcaj me.

Brcaj me, dokler tvoje noge ne bodo preveč utrujene,

da bi hodile po tvojih sanjah.

(Pobožaj me.)

Dvomi vame.

Dvomi vame, da ti ne raznese srca,

od vse nepravičnosti, ki je izklesala tvojo žalostno podobo.

(Zaupaj mi.)

Potolči me.

Zabij me v dno svojega razmajanega upanja,

Da ti bom delala družbo tam, kjer sonce ne sije.

(Navdihni me.)

Zlomi me.

Vrzi me ob steno, da se razmažem

v groteskno sliko tvoje negotovosti.

(Opazi me.)

Raztrgaj me.

Zapiči vame svoje ostre zobe

in jih razrahljaj na moji ponižnosti.

(Objemi me.)

Zaduši me.

Izpij iz mene zadnje atome kisika,

da boš lahko končno globoko vdihnila in šla naprej.

(Dihaj z mano.)

Poglej me. Globoko.

Oprosti, da sem tvoje OGLEDALO.

Večnost

Trenutek, ko skozi čipkasto tančico ujamem tvoj pogled

in moje nosnice vzdrgetajo v ritmu prebujenega srca.

Trenutek, ko se blazinice mojih prstov dotaknejo tvoje ranljivosti

in se koža spomni čutne noči, ki se nikoli ni zgodila.

Trenutek, ko sediva v tišini razigranega popoldneva

in slišim vse neizrečene, na rob ustnic ujete besede.

Trenutek, ko moj nasmeh objame tvojega

in mi usta preplavi sladko hrepenenje.

Trenutek, ko požirek za požirkom spijem vso tvojo bolečino

in moje srce v naročje vzame tvojo drhtečo negotovost.

Trenutek, ko štejem svoje pritajene vzdihe poželenja

in razgaljena v svoji razrvanosti pričakujem čas slovesa.

Trenutek, ko se čas ustavi in trenutek postane večnost.

Tukaj sva že sedeli, kajne? Nekoč. Nekje.

by: Me