Večnost

Trenutek, ko skozi čipkasto tančico ujamem tvoj pogled

in moje nosnice vzdrgetajo v ritmu prebujenega srca.

Trenutek, ko se blazinice mojih prstov dotaknejo tvoje ranljivosti

in se koža spomni čutne noči, ki se nikoli ni zgodila.

Trenutek, ko sediva v tišini razigranega popoldneva

in slišim vse neizrečene, na rob ustnic ujete besede.

Trenutek, ko moj nasmeh objame tvojega

in mi usta preplavi sladko hrepenenje.

Trenutek, ko požirek za požirkom spijem vso tvojo bolečino

in moje srce v naročje vzame tvojo drhtečo negotovost.

Trenutek, ko štejem svoje pritajene vzdihe poželenja

in razgaljena v svoji razrvanosti pričakujem čas slovesa.

Trenutek, ko se čas ustavi in trenutek postane večnost.

Tukaj sva že sedeli, kajne? Nekoč. Nekje.

by: Me