Zadnja leta se uspešno izogibam odru. A vsake toliko me 'odrska mrzlica' ulovi in postavi pred oči znanih in neznanih obrazov. Kako me vidijo in dojemajo, vedo le oni, a jaz tistih nekaj minut uživam. Pogrešam glasbo. Pogrešam vso kreativnost povezano z ustvarjanjem skladb. Pogrešam sodelovanje z različnimi podobno mislečimi sanjači, ki mi dovolijo, da letim visoko nad tlemi in se vrnem po zadnjem odpetem refrenu. Bolevam za stage-less sindromom. Danes ga bom zopet malo zdravila. Kar tako, ker je ravno 'veseli december'. Stage-Less no more.
četrtek, 17. december 2009
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Utop.i.ja.
UTOP.I.JA. Kako lahko je pohoditi nekoga, Ki na kolenih razgalja okostnjak svoje duše. Kako lahko je stopiti na hrbet besed, ki b...
-
Danes vam nečesa ne bom povedala. Povedala vam ne bom zato, ker je skrivnost . In skrivnosti se ne deli, saj potem izgubi svoj namen. Izgub...
-
Danes mi je bolj kot kdajkoli prej, ime Mojca. Nisem le ženska z dvema rokama, dvema nogama in eno glavo. Sem boginja, ki se zaved...
-
En velik 'NIČ' v mojem življenju zadnjih mesecev je bil tudi intervju z eno in edino Josipo Lisac. O njej sem na svojem blogu že pi...
Ni komentarjev:
Objavite komentar