nedelja, 20. julij 2008

Sleepless in Ljubljana

Ja, saj ne more biti res. Pa je ... Po tem, ko sem zadnje dneve dobesedno živela v službi, spala le nekaj ur dnevno, živela od kav, sadja in čokolade, sem se danes ob 22.00 (for real I swear!!) spravila v posteljo z najboljšim namenom ... spati ...


Sleepless in Ljubljana. Očitno je to moja (občasna) usoda. Usoda kateri se, ko nastopi, ne upiram. Še dobro da imam svojo Toshibo, ki se tako lepo prilega mojemu naročju, ko zvita ležim na moji preveliki z rdečo odejo prekriti postelji. V zadnjih nekaj mesecih sva se navezali druga na drugo. Jaz in Toshiba seveda, ne jaz in moja postelja. Slednja brez težav preživi brez mene. A Toshiba ... Z njo je drugače. Nikamor ne grem brez nje in revica je preživela že marsikaj, a se me začuda še vedno drži kot klop. Ne moreva druga brez druge. Vedno bolj se mi zdi, da gre za nekakšno čudno simbiozo. Brez mene je ona le stroj, brez nje, moje besede največkrat obvisijo le v globini mojih mislih.


Zunaj spet dežuje. Idealno za ... spanje. Idealno tudi za kaj drugega, a o tem trenutno ne bom premišljevala, saj me od romantike v dvoje ločuje še 7 dni. Sedem dni! :-) Praktično nič! Zabliskalo se je. Štejem sekunde preden nastopi grom. 7. How ironic. Lahko bi vedela. Moje življenje se še vedno vrti okoli številk. Ko sem tam, okoli števila poljubov, ki jih bom ukradla, števila ujetih pogledov "izpod obrva", število valov, ki se bodo zlomili ob njenem telesu, števila vdihov preden se njeno telo zvije v plesu strasti in številu dni, ki me ločijo od odhoda. Ko sem tu štejem ure, ki jih preživim v službi, minute, ki jih zapravim ob nepotrebnih birokracijskih neumnostih, število koščkov čokolade, število kalorij ko se potim na kolesu, število terminov, ki jih bom oddelala v enem mesecu in nenazadnje število dni, ki me ločijo od Grčije. In jaz sem naivno mislila, da sem se po opravljeni maturi matematike rešila za vedno ... Ura je 00:37 ... Še 7 ur me loči od službe ... Včasih si želim, da ne bi znala šteti. Morda bi potem čas, ko bi bilo treba, hitreje mineval ...

10 komentarjev:

Sasha pravi ...

Grčija:)

Laura pravi ...

waw shia. dopust ti še vedno ni vzel občutka za neverjetno pisanje.
lovin' it again and again.
in mimogrede, vsi tvoji zapisi iz grčije in okoli grčije...huh. amazing grace. :)

tinch pravi ...

se strinjam z lauro, shia. tvoj blog me kar potegne noter. i love it! :)

Shia JeZeBel pravi ...

@ sasha: :-)

@ laura: welcome back miss! sem te že pogrešala! kako si se mela na morju???

@ tinch: dobrodošla na mojem blogu in hvala :-)

Laura pravi ...

heya! :D
morje itak zmaga. lubek tudi. prijatelji tudi. čeprav je bilo (kljub temu da smo bili na pagu!!) feštanja bolj malo. ampak mi je začuda prav pasalo. :)

zdaj ko je morja konec (sicer upam še na kakšen dodatni teden ;)) pa malce iščem delo, stanovanje in uživam. oktobra pa na fax. :DDDDD wiiii :P

storyteller pravi ...

Moj "strojček" je tudi moj prevodnik misli. Včasih sem jih rada izlila na papir, dandanes pa moram začutiti mehke tipke pod svojimi prsti. O tem, kako tudi mene tvoji posti potegnejo vase, ne bom izgubljala besed ;)

Yaaay, nazadnje si imela pred seboj še 22 dni, danes le 4! Še sama sem na trnih zaradi tega. Lepo se imej in oglasi se kaj! :)

Shia JeZeBel pravi ...

@ laura: imela si vse kar potrebujes za lep dopust, pa čeprav brez žuranja :-) vsake toliko paše malo počitka ;-) aja točno, ti si brucka letos!! ja d best :-) bos študirala v LJ?

@ storyteller: kako tudi tebe prsti potegnejo vase, berem na tvojem blogu and im impressed ;-) joj ja ... 4 dni, saj ne morem verjet!!! :-) yaaaaaaaaaaay! bom se oglašala itak!! saj veš, da ste moji so-blogerji prvi obveščeni o dogajanju v raju :-)

storyteller pravi ...

Oooo... havla :) Oglasi se večkrat (no, nič ne silim, da ne bo pomote... solamente es un deseo:)).

Komaj čakam poste iz Raja! :D

Laura pravi ...

nop, js pičim v mb ... :)

Anonimni pravi ...

Obsessive - compulsive disorder? When it comes to numbers i mean... :-)

Utop.i.ja.

UTOP.I.JA. Kako lahko je pohoditi nekoga, Ki na kolenih razgalja okostnjak svoje duše. Kako lahko je stopiti na hrbet besed, ki  b...