Odkar sem prišla iz Grčije, so šle, poleg mojih spalnih, po vodi tudi moje prehranjevalne navade. Tako moje telo zadnja dva tedna funkcionira z malce več spanca, a zato toliko manj hrane. No, saj ne da bi mi kaj škodilo, če bi izgubila kakšen kilogram, a ko prvo ne-tekočo stvar zaužiješ šele okoli pol devete ure zvečer, med sprehodom od stanovanja do avta, v katerem te čakajo prijatelji, da te odpeljejo na zasluženi martini ...
Takrat tudi meni začne utripati rdeča lučka na želodcu ki pravi: Kar tako naprej pa si boš nakopala rano na želodcu v roku parih mesecev. Ne hvala. Jo imamo v družini in ni prav nič zabavna. Topli obroki, here I come!
Ni komentarjev:
Objavite komentar