Time flies when you're having fun... Minil je dober mesec, odkar sem nazadnje prilepila post na stene sobe s pogledom na moje srce. Glede na to, da je ravno slednje zadnje mesece v popolnem razcvetu, bi bilo pričakovati, da stene mojega bloga pokajo pod težo uokvirjene sreče. Pričakovana pričakovanja ... letos se jim izogibam in za spremembo le uživam v trenutku, ki se kar ne konča.
Vsakič znova sem presenečena, kam vse pelje vlak mojega življenja, kako spretno kroti ovinke, kako učinkovito zavira v primeru ovire na poti, kako zanimivi ljudje vstopajo vanj in kako točen je vedno. Ob pravem času na pravem mestu. Cena vožnje: globok vdih vsakega dneva, kot bi bil zadnji. Vlak ne ustavlja vsem. Nič več. Tudi on se je v zadnjem letu veliko naučil. Potem ko je nekajkrat iztiril zaradi preobteženosti s potniki, ki so trgali blago s sedežev, pljuvali po tleh in razbijali stekla, zdaj vrata odpre le še tistim, ki so pripravljeni kreativno sodelovati v obnovi načetega interiorja, drgniti rjo s tirnic kadar je to potrebno in jim ni izpod časti včasih vreči tudi kakšen košček premoga na ogenj, da vse teče kot mora.
Od pričakovanj letos pričakujem le to, da jih ni. Da me ne ovirajo pri uživanju vsakega dneva sproti, da me ne silijo v nekaj, kar mi reže krila ter mi dovolijo leteti visoko nad vsem, kar ljudi meče v isti zadušljiv koš povprečnosti.
3 komentarji:
Lep zapis :) Pa še dolgo in prijetno vožnjo želim :)))
Zgleda, da si resnično začela uživai v življenju! Čestitam!!!
Objavite komentar