Under The Same Sky

Zadnjih nekaj dni poizkušam svoje spalne navade spraviti v red. In ne glede na to, da lahko po urah "lepljenja" novih blogov, ugotovite, da le ti še vedno nastajajo v nočnih urah, se moje navade verjeli ali ne, izboljšujejo. Danes je namreč ura skoraj 3 zjutraj, a sem že skoraj dve uri odspala. Težko verjamete?

( Van Gogh, Starry Night)

V postelji sem bila malo pred eno. Mirna in prijetno utrujena. Nastavila sem si še budilko, nato se obrnila na drugo stran in se delala da spim. Uspevalo mi je tam nekje do pol tretje ure zjutraj, ko sem se prevalila na hrbet in odprla oči. Pogled je zajel celotno nebo pred mano ( odkar sem pred dvema dnevoma zaradi bioenergetsko bolj ugodne pozicije prestavila vzglavje, ga dejansko lahko vidim) ... Zvezde. Končno. Po treh dneh oblačno temnega neba, nebo danes osvetljujejo čisto prave zvezde ... Izgledajo, kot bi jih nekdo narisal na nebo prav zame. V trenutku mi več ni bilo žal, da sem se zbudila ...

Ker sem oseba, ki ne verjame v naključja, sem takoj pomislila nanjo. "Look at the stars, when you can't sleep at night. You should know I'm looking at them too. So far away, but yet so close we are ... " Včasih se počutimo, kot da nas od nekoga oddaljujejo svetlobna leta. A vendar živimo pod istim nebom ... Četudi danes do jutra ne zaspim nazaj, vem da se bom zbudila spočita. Starry sky does magic ... Starry sky brings luck. And suddenly I know, that everything is gonna be ok ...

p.s. Vsi, ki ponoči spite in zvezd nocoj niste opazili ... Nekaj mi pravi, da bodo nebo osvetljevale tudi jutri :-)) ...