Vedno sem trdila, da je pisanje moja
terapija. Ponavadi, kljub izraziti kozorogovski trmi, ne vztrajam pri nečem, kar ni
resnično ... Tako bo že držalo, da so besede, ko v meni vre od čustev, največkrat moje
rešiteljice. Sploh ko vsaka celica mojega telesa hrepeni , kriči po tem, da bi objela
Njo. Minila sta dobra dva dneva in priznam, da me večkrat prime, da bi se zaprla v sobo in se drla, dokler telo ne bi fizično klonilo. Načeloma med bližnjimi veljam za
močno...Načeloma. Trenutno se počutim predvsem
šibko. In tako samo. Čeprav nisem. Če bi trdila da sem, bi delala krivico vsem, ki mi vsak trenutek stojijo ob strani...Nisem sama, a dejstvo je, da je to le
moja bitka.
Težko je razumeti, kakšna nevihta divja znotraj mene. Kako intenziven je prepir med mojim srcem in glavo, ki vlečeta vsak na svojo stran, svojeglavo, slepo eden mimo drugega...Pojdi...Tvegaj. Ostani...Ustvari nekaj. Pojdi. Ostani...
Zavedam se, da imam dve možnosti. Lahko se vdam pesimizmu in naslednja dva meseca preživim kot senca same sebe, ki se ponoči izgubi v neutolažljivem joku ali taisto obdobje vzamem kot priložnost za rast ... Za oblikovanje kotička, ki bo le najin. Where there will be no place for goodbyes anymore ... They are draining me out... I officially dislike them. Period.
Resnično si želim zbrati zadnje kančke moči in se spraviti skupaj. Občutek, ko se moja sicer optimistična narava bori za vsak nasmešek, vsak sproščen vdih in spontan vzdih zadovoljstva, je vse prej kot prijeten in bojim se, da bi mi sčasoma prešel v navado. Tega si ne želim. Želim si spet biti tista Mojca, ki se je na Kreti poleg Nje zbujala in hodila spat z nasmeškom na obrazu. Prvi korak do tega je, da vso tesnobo, ki me trenutno tišči v prsih, zlijem ... kam drugam, kot sem - v Sobo s pogledom na moje srce. Za vse tiste, ki ste uspeli ta post prebrati do konca, hang in there with me ... I made 1st step, now I have only 72 to go. Wish me luck. Thank you.
14 komentarjev:
U jeba, a še vedno drži ta zaljubljenost???
Ej draga moja, trenutnega stanja ti ne zavidam! Upam in želim ti, da to stanje spraviš v pozitivno enegijo pri poslu, doma, prjatlih.... in dokončnih odločitvah!
joj sašo... kaj si pa mislu da je delala na kreti? sivko nabirala... al pa da se je šla odljubit?
bejbi...itak si že master v takšnih stvarih in če ne boš zdej zdržala, ko je v bistvu najboljš, in te čakajo najboljše stvari... pol pa ne vem... dejansko si v dkoraj odlični sitiuaciji, če dobro premisliš... kern i nikjer nobnega sranja... je pač ena velika malenkost.. ;-)
good luck shia!
you have my support (in words). :)
in ne skrbi, tudi jaz poznam te občasne nevihte znotraj mene. vsi jih.
just hold on. :)
Mao said: A journey of a thousand miles begins with a single step
@saso: ah joj sašo ... seveda drži ... zakaj pa ne bi?
@callisto: hahah, ja sivke imam doma na kile ;-) I know ... I'll be fine, just takes some time ...
@laura: thanks girl!cmok*
@papalazarou: so I'm on a good way :-) hugs from Ljubljana* missing u guys!
I wish you luck!:)
Sicer pa se mi zdi, da maš dobro vse razčiščeno, in da boš zmogla.
V prostem času ustvarjaj za skupne trenutke-to zna razvedrit;)
eno je ko si zaljubl,en da se ti meša -naprimer tebi- eno pa je, ko si "racionalno" zaljubljen
ok, ok, ne pluvaj po meni: povedal sem samo svoje mnenje :)))
SEM PRIJAZEN STRIČEK
@saso: ja ja saso, sej vem kaj si mislu :-) noben ne pljuva po tebi, sej ves ... prijazen stricek? hehe, to zveni pa tko... sej ves :-)
@ sasa: hvala sasa, me veseli, da nekdo verjame v to, kar se jaz trenutno trudim verjeti :-) namrec dejstvo, da zmorem ;-)
big hugs back xx
Nihče ne trdi draga moja da ne zmoreš, vprašanje je samo za kakšno ceno. In, a se splača?
Je kruto je pa res:(
Sedaj je samo vprašanje komu vrjeti:
-svojemu srcu
-svojim prijatlem /podobne situacije in starosti kot ti/
-ali zreli osebi katera je vse do že dala skozi in ve odgovor
JE JEBA JE TOLE - TI NIČ NE ZAVIDAM
@ saso: Ali se splača v mojem primeru ni vprašanje ... V to globoko verjameva obe. Prav tako tudi ni pomembna cena za to. Če v nekaj verjameš in v tem nisi sam, ni nič pretežko... Verjamem in poslušam pa predvsem sebe in svoje srce, ne glede na to, kako osladno se to sliši. Ni vprašanje, ali bom preživela do novembra. Vprašanje je le, kako si lahko to čakanje olajšam. To je vse.
@ papalazarou: :-) hugs and kisses to paradise*
I wish I could read your blog. *pouts*
Sašo no...a imaš neke (zelo) negativne izkušnje z ljubeznijo? Oz. z ljubeznijo na daljavo?;)
Js pa kr vidim, da si bo Shia našla eno fleksibilno službo, ki jo bo ne samo veselila, tamveč ji tudi omogočala preživeti ogromno časa z njeno drago. Al pa bosta pač neki pogruntali!
Does that make me a dreamer?:|
P.S.: Shia, kako sta se spoznali? Sem enkrat prebrala cel tvoj blog, ampak se zdle ne spomnim, da bi pisalo... Če res ne piše, lahk mogoče kakšen post o tem napišeš;>
@ christine: welcome to my blog girl! it's been a while! how are you??
hugs*
@ sasha: we like dreamers :-) and I am definately one of them too!ja tudi jaz ne dvomim, da bova nasli resitev. stvari so se bistveno premaknile ze zdaj, tako da bodo v prihodnjih mesecih še bolj jasne... komaj čakam :-) hm, kako sva se spoznali... mislim, da o tem nikoli nisem pisala. morda bom.. nedvomno je bilo najino srečanje eno najlepših naključij, ki se ja izkazalo da to ni :-)
Objavite komentar