petek, 25. april 2008

Spomladanska Utrujenost

Ujela me je. Vsaj zdi se mi , da me je. Zadnje dneve bi namreč spala. Ob nenormalnih urah, v vsemogočih pogojih in neudobnih položajih. Spala.


Smešno, a zdi se mi, da labilno aprilsko vreme zahrbtno nadzoruje tudi moje razpoloženje. Žarki veselja sprani s kapljicami otožnosti, optimizem pa spet osamljenost ... Mavrica in nevihta, očiščeno brezmadežno nebo in razgrajajoč veter, ki sproti vse odnaša. Tako nekako se počutim.


Z odprtimi rokami pričakujem stabilen maj. I'm tired of feeling tired...

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

Hej, to je samo trenutek, stanje..
Izstopi in ponovno vstopi.

Predlagam en izlet v naravo.
Kjer gozd poje svojo pesem, nebo zrcali podobo Tebe, te opominja, da si vsebovano, neizčrpno, pretakajoče, zapeto kot ton kozmične simfonije..
Vdihni ta sveži zrak, opazuj kako te vsak trenutek poživlja.. kako neskončno majhnih iskric elektrike vstopa v tvoje telo..

storyteller pravi ...

^^^ I agree!
Mene je očitno spomladanska utrujenost (ki to ni bila, bolj stanje, ki je bilo moje maslo) zapustila. Že cel teden me razganja od energije. I wanna sing, I wanna dance, I wanna fly! :)

Krtek pravi ...

Shia, obvezno ven v naravo. Da te napolni z energijo. Jaz grem kar na morje. Za cel teden, malo počivat, kolesarit (odvisno od vremena) in morda tudi malo ustvarjat. Toliko, da spet napolnim baterije. :)

Sprememba okolja vedno dobro dene. Sploh, če živiš v mestu, kot je Ljubljana. Zato le pogumno pot pod noge in na morje, ali v hribe, ali pa v gozd. Saj je vseeno.

Jacob pravi ...

in ti si šla KAO SPAT? vredu... in jamraš kako si zaspana... ampak ne... ona ob pol enih zjutraj piše bloge... zaspanost pa taka :-D

hahahah :-D

Utop.i.ja.

UTOP.I.JA. Kako lahko je pohoditi nekoga, Ki na kolenih razgalja okostnjak svoje duše. Kako lahko je stopiti na hrbet besed, ki  b...