sreda, 2. april 2008

Kamen in čopič

"Na svetu obstajata dve vrsti ljudi. Kamni in slikarji. Slednji vihtijo svoje čopiče v upanju, da bodo naleteli na primeren kamen, ki bo vpil njihove barve in umetninam dal poseben čar. Kamni pa ležijo ob poti in upajo, da jih bo našel slikar, jih vzel v roke, jih očistil ter poslikal. Drug brez drugega ne morejo. Slikar namreč ni slikar, dokler ne poslika kamna in iz preproste igra narave naredi umetnino. Kamen pa je vedno le kamen, dokler se nekdo z njim ne začne ukvarjati, se igrati, po njem slikati ... Jaz sem tvoj kamen in brez tvojih poslikav, bi še danes ležala ob poti in bila le kamen. Ti pa si mi vdihnila življenje ..."


Ko ti nekdo tako razloži, zakaj smo si ljudje v določenih trenutkih različni, vse drugo zbledi .. vse kar je pomembno je le moj čopič, njeno slikarsko platno in najina skupna umetnina. Gia Panta.

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

Janez in Micka sta pila tobak, tobaka ni blo´ sta pila vodo´...

Naj vajino platno postane neprecenljiva UMETNINA:)))

Shia JeZeBel pravi ...

@ saso: vids, te s tobakom in vodo pa ne poznam ;-)
HVALA ... mislim, da universum dela za naju :-)

Anonimni pravi ...

Ha ha ha kaj pa Cvetje v jeseni???

Shia JeZeBel pravi ...

@ saso: ajoj, tega pa ze sto let nisem gledala :-) iz tam je to? ok, hvala za info ;-)

Utop.i.ja.

UTOP.I.JA. Kako lahko je pohoditi nekoga, Ki na kolenih razgalja okostnjak svoje duše. Kako lahko je stopiti na hrbet besed, ki  b...