petek, 11. april 2008

Čista

Po dveh dneh ležanja, ko greš na živce tako samemu sebi kot bližnji okolici, je dež kot naročen. Sploh če se približa tiho, brez opaznejšega "drama queen" uvoda in se iz otožno sivega dneva prelevi v zapeljiv ples dežnih kapelj, ki te zaziba v spanec iz katerega se zbudiš čist ... I love rain.

8 komentarjev:

Krtek pravi ...

Ti tudi?!

Sam sem velik ljubitelj dežja. Saj ne, da bi ne maral sončne dneve, sploh ne, vendar pa turobnost, dežne kaplje, kapljice, ki se kotalijo po listih, luže in vzorci, ki se na njih pojavljajo, vzbudijo v meni neko posebno zamaknjeno stanje, ki mi da neke posebne energije za ustvarjanje in za razmišljanje.

In sprehod v dežju, še posebej skozi gozd. Dežne kaplje topotajo po dežniku, drevesa, in druge rastline so umite in se prav bleščijo. Edino pravo konkurenco predstavlja le še sprehod v močnem sneženju.

Še posebej zanimive pa so nevihte. Tisto stopnjevanje napetosti, ki se začne že zjutraj, se nadaljuje skozi dopoldne, ko se kopičijo smetanovo beli oblaki. Po poldnevu oblaki postajajo vedno gostejši in vedno bolj sivi. Pozno popoldne pa poči in sprosti se vsa nakopičena silna energije. V uri treska, grmi in poliva. Nato pa sledi katarza z večernim soncem in biserno lepo naravo. Čisti užitek.

Laura pravi ...

Meni po dveh dneh ležanja, ko že grem vsem na živce, vključno sami sebi, pomaga le kakšna dobra rekreacija.
Preprosto ... ker me prebudi iz lenobe, me napolni z energijo in seveda doda občutek zadovoljstva. :)
V takšnem primeru je tek najbolj dobrodošel.
Dež ... niti najmanj. :/ Sem pač tak človek, ki ga zapeljiv ples dežnih kapljic le dodatno potre. Žal, can't help it.

Anonimni pravi ...

Najbolj me fascinirajo strele in grom. Takšna moč Narave. Prav podoživim in v meni se rodi ekstremno vzhičenje.. Ni lepšega kot pa opazovati...

Včasih pa štejem čas ki preteče od svetlobnega bliska pa do groma in računam, da dobim oddaljenost; mesta kjer je udarila..

Če pa je dežuje in ni nevihte ter se ne bliska.. potem pa občasno zna biti moreče...
Čeprav, kot je rekel krtek, nekakšna trenutna plohica kje v gozdu, res pozivi okolico in jo nabije z energijo..

PL pravi ...

Shia... dez je, pa ni, lep. Odvisno od razpolozenja. Ampak ga pa ni cez posteno nevihto z dobrim tajmingom :)
Tako dezevno kislo vreme, kot je blo ta vikend, pa imenujem cuddle weather. Sam jeba, ko si sam. No, vsaj Basti je bla zadovolj(e)na.

PS. Spammerja si dobila :p

Laura pravi ...

Ravnokar prebrala tvoj intervju za blogorolo. Me like it. :)

Vedno me je zanimalo, kaj za vraga tvoje ime pomeni, kje si ga našla itd. ...IN ZDAJ KONČNO VEM!!!! :D :D

Unknown pravi ...

Hej draga.

Hja dež. Men ni lepšega občutka, kot da dežuje preden grem spat. Tist občutek, da si ti nekje na toplem mehkem ko pa je zunaj ravno obratno.

Drugače sm te pa videl v blogoroli. Zdaj čakam, da te zadene slava v glavo. Hehe. Tko čist slučajno sm ugotovil, da si ti prva intervjuvanka, ki ima mene na svoji blog-listi. In koga si zbrala, da bo naslednji v blogoroli?

Shia JeZeBel pravi ...

Ok, vem da sem napisala, da obožujem dež ampak zadnje dneve mi gredo nenapovedane plohe pa že malce na živce :-S Hočem sonce, tiste soparne dolge dneve, ko zvečer že komaj čakaš, da se zgodi kakšna vročinska nevihta ki vse skupaj malce ohladi in očisti :-)

@ laura: hvala :-) me veseli, da sem dobila priložnost, da razložim svoje ime, da me bodo ljudje nehali spraševati, za kaj za vraga to ime, ki ni prav nič povezano z mano :-)

@ 100jko: ja pa sej ne morem verjet :-) ti si še živ? ;-) welcome back :-)) slava? mene? se boš pa načakal :-) nisem nobenega izbrala za naslednjo številko, ker to ni v moji domeni :-) kako si sicer?

Unknown pravi ...

ma super sm. Kak pa nej bom. Malo sm na strana pota šou. Pa nimam več časa vsakem težit po komentarijih. =D Potem sm te pa vidu v blogoroli sm pa mogu kj pametnega pribit =P. hvala na vprašanju. =D

Utop.i.ja.

UTOP.I.JA. Kako lahko je pohoditi nekoga, Ki na kolenih razgalja okostnjak svoje duše. Kako lahko je stopiti na hrbet besed, ki  b...