This Week's Perfection - Her

Umetnike, kot je ona, je težko razumeti, dokler jih ne vidimo v okolju, ki jim je blizu, prostoru kjer zaživijo s polnimi pljuči in nam brez predsodkov razkrijejo svoje najgloblje misli. Videti jih moramo na odru. Josipa Lisac je tam nedvomno nepremagljiva.

Tisti, ki so jo v živo poslušali večkrat, pravijo, da je vsakič drugačna, vedno posebna. Njene ekstravagantne toalete in prepoznavna frizura, skupaj z njenim na trenutke dah jemajočim globokim glasom in temačno obarvanimi besedili, ustvarijo izkušnjo, ki traja še bistveno dlje kot soj žarometov v koncertni dvorani. Glasbenica, ki so ji učiteljice že v osnovni šoli svetovale, naj poje tišje, da se bo v zboru slišalo še koga, je na koncertu v Cvetličarni potožila, da ji zadnje čase mediji nikakor ne dajo miru in da se boji, da si bo morala v kratkem najeti predstavnika za tisk, ki se bo z novinarji ukvarjal namesto nje. »Postavljajo mi vsa mogoča vprašanja. Zmagovalno je bilo tisto, ali sem res tako »materialna« (op. Josipina verzija besede materialistična), kot pravijo. Novinarko sem začudeno pogledala in ji rekla, da cele dneve sedim doma, sama in gledam skozi okno, da bi opazila, če zunaj prihaja do kakšnih sprememb. Prav imate, to res stane …«

Josipa je ves čas koncerta, z nami komunicirala v polomljeni Slovenščini, a ji tega ni zameril prav nihče. Le kdo bi lahko ostal slabe volje ob uspešnicah kot so Boginja, Hoču samo tebe in Magla, pesmih ki jih je v najgloblji povezanosti ustvarjala skupaj z ljubeznijo svojega življenja, pokojnim skladateljem Karlom Metikošem? Njegova nenadna smrt leta 1991 je Josipo za nekaj časa popolnoma ohromila, zdaj pa večinoma nastopa njemu, njegovi glasbi in njuni ljubezni v čast. »Ljubezen je skrivnostna. Ne moremo je definirati. Lahko jo le občutimo in se ji prepustimo …« pravi glasbenica, ki je letos verjeli ali ne, dopolnila 58 let. Respect Josipa...