Sometimes it comes out of nowhere. It knocks you down, slaps your face, spitts in your eyes, then turns around and leaves... And you stay there confused, alone and shattered. For a short while. But you get better. Because you have to. Because you know you deserve better. You always deserve better.
sobota, 17. januar 2009
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Utop.i.ja.
UTOP.I.JA. Kako lahko je pohoditi nekoga, Ki na kolenih razgalja okostnjak svoje duše. Kako lahko je stopiti na hrbet besed, ki b...

-
Te besede v svoj mali Dnevnikov blok, zapisujem na vlaku med Solunom in Atenami, 29. decembra 2007 po tem, ko je za mano že vsaj dobrih 20 ...
-
Ime mi je Mojca. Sem ženska , z dvema rokama, dvema nogama in eno glavo. S slednjo razmišljam kot vi . Pogosto preveč in mars...
-
Ko ima človek po dolgem času preveč časa, začne razmišljat. Ponavadi se mu po glavi sprehaja mali milijon neumnosti, dvomov in vprašanj gle...
5 komentarjev:
i luv weirdness..ker ti da ful za misliti..:)
Recimo, včasih :-)
Zdaj vsaj vem, kaj je "tisto", kar me preganja... Weirdness (in the air).
It's called moon in scorpio.....it beats me up almost every time...
@storyteller: jup jup ... happening a lot lately.
@ evil nina: scorpio huh? well, I shuld know ... it's my under-sign :-)
Objavite komentar