
torek, 8. april 2008
Ironija

Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Utop.i.ja.
UTOP.I.JA. Kako lahko je pohoditi nekoga, Ki na kolenih razgalja okostnjak svoje duše. Kako lahko je stopiti na hrbet besed, ki b...

-
Te besede v svoj mali Dnevnikov blok, zapisujem na vlaku med Solunom in Atenami, 29. decembra 2007 po tem, ko je za mano že vsaj dobrih 20 ...
-
Ime mi je Mojca. Sem ženska , z dvema rokama, dvema nogama in eno glavo. S slednjo razmišljam kot vi . Pogosto preveč in mars...
-
Ko ima človek po dolgem času preveč časa, začne razmišljat. Ponavadi se mu po glavi sprehaja mali milijon neumnosti, dvomov in vprašanj gle...
5 komentarjev:
Smešno je, da se na nakateri ljudi zmeraj spomnim z nasmeškom, in ti isti ljudje imajo, ko se na njih spomnim, zmeraj nasmejan obraz. Smešno je, da si ti ena od teh nasmeškovnih :)
Na vsako dejanje, na vsako odločitev v preteklosti bi morali pomisliti z nasmeškom na obrazu in ničesar obžalovati!Smešno, kako z lahkoto v bistvu plujemo skozi življenje, se ustavljamo v zalivih in marinah, nekje dlje, nekje hitro odidemo naprej, ampak čez čas se skoraj vsakega postanka na nek način spomnimo z nasmeškom...vsaj jaz to počnem:)
@ marta l.: same here :-)
@ stella: to bi bilo fajn ja :-) čeprov je včasih kakšno marino težko spet obiskati, ker jo imaš v spominu kot eno bolj viharnih postajališč, ki je močno poskodovala ogrodje tvoje barke... ampak se trudimo :-)
yay :-D cmok* funny ;-)
Vsakič, ko se "napačna" odločitev izkaže za pravo (in obratno) sem smešno srečna (in obratno).
PS: I love this pic! :)
Objavite komentar