Rose Beds

When Love came first to earth, the Spring Spread rose-beds to receive him.

(Thomas Campbell)

The Kiss

It's good to know, that there are still things, that take my breath away.

Čudno ...

Včasih, ko sem srečna, ne morem spati. Včasih, ko sem srečna, jokam. Včasih, ko sem srečna, želim, da to sliši ves svet. Včasih, ko sem srečna, o tem pišem pesmi. Včasih, ko sem srečna, si zavrtim najljubšo pesem in kot obsedena plešem za zidovi svoje sobe. Včasih, ko sem srečna, vzamem v roke pastelne barve in poizkušam srečo ujeti na platno. Včasih ko sem srečna, delim objeme brez predsodkov in premisleka. Včasih, ko sem srečna, se mi zdi, da lebdim nad resničnostjo na mehkem puhastem oblačku. Včasih, ko sem srečna, ne jem. Niti čokolade. Včasih, ko sem srečna, se na ves glas pogovarjam sama s sabo. Včasih, ko sem srečna, se ves dan naokoli sprehajam s sumljivim nasmeškom na obrazu. Včasih, ko sem srečna, sanjam z odprtimi očmi.

Včasih, ko sem srečna ... pa sem enostavno le srečna. Nič več, nič manj ... Tako kot danes. Čudno. As everything about me. Don't ask me why ...

Strašljivo Dihjemajoče Edinstveno Neponovljivo

Komaj smo dobro zakorakali v letošnje leto pa se me že loteva občutek, da 2009 ne bo kar tako. Seveda, tudi 2008 ni bilo. Pa 2007 ravno tako in 2006. A 2009 se bo zgodilo prvič ... in zadnjič seveda. Ne vem kaj me bolj straši. To, da je vsak dan, ki mine, preteklost, ali to, da mi vsak dan, ki prihaja, lahko nudi prav vse kar si želim. Popolnost je strašljiva. Ker napoveduje čas, ko se zavem, da sem v nekem trenutku imela vse, a je minilo. In se potem vrnilo. Drugače, edinstveno in, kot vedno, dihjemajoče. In potem, se vse skupaj lahko zopet ponovi. Trenutki, ko se bodo sanje za hip razblinile, bodo še prišli, a jim bo vedno sledilo obdobje, ko se bo hišica iz kart ponovno postavljala in na koncu sestavila. S še več asi na kupu!

Načeloma nerada delam načrte, ki segajo predaleč, a v tem trenutku v moji glavi nastaja seznam stvari, ki jih v 2009 moram narediti. V življenju sem, kljub vsem 'sankcijam', 'družbenim asimilacijam' in vsakodnevnem trudu, še vedno bolj kot ne neprilagojena povprečnemu, a po 27 letih sem se naučila, da se s tem ne obremenjujem več. Ko nekaj hočem then I go for it. With every little piece of my being. It usually pays off. Soooo, here's a little list of things I need to get done this year:

1. Love unconditionally again, without fear of getting hurt. (After all, love is still my biggest muse and I am still it's biggest fan.)

2. Get a tatoo. (One or two or three. There are some things I want to carry around on my skin ... I've been thinking about it for too long, it's time to take some actions!)

3. See all the european capitols/or other big cities worth to see, I haven't seen so far. ( Milano 1st, then Paris and Barcelona - collecting voulenteers to join me on this unpredictable trip :-))

4. Have the summer of my life - again! ( I am aware that after 2 months in greek paradise, it will be hard to find something that will beat that, but I am notoriouslly optimistic so bring it on!)

5. Finish my book. (Ok, this is a tough one too. Specially with all the things I do in my life ... But I need a little kick to get more disciplined in writing. I am starting posting chapters on my blog from next week on ...)

6. Tell my friends and family I love them, every day. (Never get enough of this ... What would I do without my angels ...)

7. Move on my own. ( Yaaaaay, almost done :-) Few things here and there and I'm finally moved out of my parent's house. Better late than never :-))

8. Dream. (Always. Bigger. Without limits.)

9. Laugh and Kiss. (Love it love it love it :-), without warnings, second thoughts, regrets ... )

10. Take chances. (Theres nothing worse than realizing, you missed something good, because you were too afraid to give it a try... Not my style. I risk, I hurt, I learn, I laugh about it, I cherish it, I move one, I fall again ...)

Lepo je, ko se leto začne z mravljinci v trebuhu, še lepše je, ko le ti postanejo stalni prebivalci našega drobovja in nas opominjajo na to, da si moramo kljub razočaranjem v preteklosti, dovoliti biti srečni. Ker si to zaslužimo. In ker si pravico do sreče, lahko vzamemo le sami. Ah ja, 2009 Shia is a little sensitive last few days :-) Don't worry it's for all good reasons ...

Vse ob svojem času

Od nekdaj se mi povsod in vedno mudi. Morda je to le prekletstvo 21. stoletja ali pač način življenja, ki sem ga nevede izbrala sama. Roko na levo dojko, potrpežljivost resnično nikoli ni bila moja vrlina, kar tisti, ki spremljate moje poste dlje časa, že veste. Oh well, I guess I know what I should be working on this year :-)

In potem kot zanalašč spoznam ljudi, ki me fascinirajo. Včasih je to le način, kako se nasmejejo, ko jih nekdo pozdravi, večkrat me očara pogled, s katerim spremljajo dogajanje okoli sebe, si popravijo lase, ko mislijo da jih nihče ne gleda, ali le položaj njihovih urejenih prstov, ko objemajo kozarec poln neznane vsebine. Vse to me fascinira in obenem spravlja na rob norosti, saj v trenutku začutim nevzdržno željo, da bi se jim približala, jim predala delček svoje očaranosti nad njihovimi potezami, gestami in jim izdala kako posebni so.

Seveda tega ne storim. Tisti majhen delček razumnosti v meni, zadrži moj 'wild child' nagon in me prepriča, naj pustim, da se stvari zgodijo same od sebe. In se. Včasih. Ali pa tudi ne. Kot nekdo, ki je močno prepričan v to, da naključij ni, pač verjamem, da nam življenje na pot določene ljudi vedno pripelje z namenom. Včasih jih spregledamo in jih opazimo šele potem, ko se desetkrat očitno sprehodijo mimo, drugič jih osvojimo s prvim pogledom in nato le še čakamo na primeren trenutek, ko smo pripravljeni na to, da jih spustimo v svoj svet. V obeh primerih je rezultat enak. Magičnost trenutka, ki nam usta raztegne v nasmeh, ki se na tilniku zaveže v lično pentljo in nam telo napolni z nežnimi mravljinci, ki se nekontrolirano sprehajajo po najbolj skritih kotičkih našega telesa. Nič na svetu ne bi zamenjala za ta bližnja srečanja, ko nam življenje potrdi dejstvo, da se vsaka stvar zgodi, ko smo nanjo pripravljeni. In se z njo lahko spopademo.

Zakaj je nek trenutek pravi? Zakaj je ta trenutek včeraj in ne jutri? Kdo bi vedel. Life works in funny ways and if there's one thing I've learned in the past year, is that we shouldn't think about it too much. We should take it, live it, make the best of it and enjoy every little magic that makes us smile... Today I smile. And I don't care about tomorrow and I don't examine yesterday. One little part of me is sure, that someone out there is sharing the smile with me. Right now. And that makes it all worth it.

p.s. Welcome in the room with a view of my heart D ...

2009

Verjetno ste že opazili, da zadnje čase na stene sobe s pogledom na moje srce, lepim predvsem slike, medtem ko sem z besedami skopa. Žal. Brez skrbi, prepričana sem, da je to le trenutno stanje in da bom kmalu nazaj polna fraz, besednih zvez, metafor in vse druge nesnage, s katero si čistim dušo. Danes je zadnji dan leta 2008. Nepozabnih 12 mesecev. Brez dvoma. A prepričana sem, da me čaka 12 še lepših. Bolj iskrenih in nasmejanih. How do I know that? Well, I have connections remember! ;-)

Nocoj brez zadržkov spijte kozarček šampanjca, ali pa dva, ali tri. Kdo bi štel. Poslovite se od preteklosti in pustite za sabo vse tegobe zadnjega leta. Za 2009 morate biti spočiti in svobodni ... Pa na zdravje in se vidimo v letu 2009! Rada vas imam. Tako ali drugače.

Ultimate Puppy Love - Callisto

Right before 2008 turns into 2009 I welcomed a new creativity setter in my life ... He's 20cm, 2kg and 11 weeks old ... I proudly present Callisto (my 2nd angel with this name, 1st one is this one ). He came, rocked my life and stole my nights. Only boy in my life and ultimate puppy love ...